Na Goričkem so prikazali rez travniških sadovnjakov
Travniški sadovnjaki visokoraslih dreves so pomembna krajinska prvina, ki združuje človekovo korist in življenjski prostor prostoživečih živali in rastlin. V mesecu aprilu leta 2025, torej pred slabim letom, je Sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov bila vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine Slovencev pod okriljem Ministrstvo za kulturo. Pobudniki vpisa so bili: Krajinski park Goričko, Kozjanski regijski park, Zavod Jabolko in Biotehniška fakulteta v Ljubljani. In ker je pomlad čas za sonaravno nego s prikazom rezi, ki ga Krajinski park Goričko (KPG) na Goričkem izvajajo že več let v sodelovanju z Miranom Toričem, univ. dipl. inž. agr., ki je svetovalec specialist na Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota. Tokrat je bil za prikaz rezi minulo soboto izbran sadovnjak Anice Malačič v Kraščih. V mesecu juniju bo tudi prikaz letne rezi nekje na Goričkem.
Zbrani udeleženci tokratne rezi so pozorno poslušali nasvete strokovnjaka in zastavljali vprašanja na podlagi svojih izkušenj. Rez je bila prikazana na starih drevesih in na mladih sadikah. Visokodebelni travniški sadovnjaki potrebujejo redno nego, da lahko zagotavljajo vse svoje koristi. Stara drevesa je treba obrezovati in odstranjevati belo omelo, mlada drevesa potrebujejo skrbno rez, da razvijejo močne krošnje, na katerih bo zorelo sočno in dišeče sadje. Njihovo ohranjanje in obnova sta zato ključna za trajnostni razvoj podeželja ter prenos znanja in vrednot na prihodnje generacije. Javni zavod KPG je v letih 2020/2021 v projektu Gorička krajina poskrbel za zasaditev 1600 sadnih dreves, ki rastejo v 61 vaseh pri 190 lastnikih na območju Krajinskega parka Goričko. Naravovarstveni nadzorniki skrbno pregledujejo učinkovitost ukrepa z ogledom vseh zasajenih dreves, pri čemer ugotavljajo tudi neznanje lastnikov, ki slabo skrbijo za podarjena drevesa. Prav slednjim so namenjena tovrstna izobraževanjem s praktičnim prikazom izvedbe ukrepa.
Zanimiva je utemeljitev vpis v register nesnovne kulturne dediščine Sonaravne nege in rabe travniških sadovnjakov: „Sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov imata poleg kmetijske pridelave še naravovarstveni pomen. Predstavljata pomemben vidik ohranjanja samooskrbe s sadjem in izdelki iz sadja, pridelanimi na sonaraven način. Znanja in veščine nege travniških sadovnjakov pripomorejo k prehranski varnosti in kulturi uživanja hrane ter tudi ustvarjanju turističnih izdelkov. Ohranjanje travniških sadovnjakov je pomembno z naravovarstvenega vidika, saj bogat biotop pripomore k ohranjanju ravnovesja v naravi. V času klimatskih sprememb je še bolj izražena vloga visokodebelnih dreves pri preprečevanju erozij, vezavi ogljika v tleh in blaženju ekstremnih klimatskih vplivov. Visokodebelni travniški sadovnjaki, ki so prisotni povsod v Sloveniji, so krajinska značilnost v vseh biogeografskih regijah in pomembno prispevajo k prepoznavnosti kulturnih krajin Slovenije.“
Ohranjanje te za naravo in ljudi pomembne dediščine, pomeni v prihodnosti skrb in nego obstoječih, ohranjanje starih sort in sajenje novih sadovnjakov z izborom visokoraslih dreves, sajenih v razmaku najmanj desetih metrov in košnjo primerno razvojnim krogom rastlin in živali, ki naseljujejo sadovnjake. Košnja se je nekoč opravljala dva do trikrat ne leto. Prvič za seno, ko so odcvetele vse cvetice in trave ter odvrgle semena, drugič kot otava in morda še tretjič kot otavič. Na ta način se ohranja raznovrstnost rastlin in živali, ki skrbijo v sadovnjaku za naravno ravnovesje. Na vrhu prehranjevalne verige so v takšnih sadovnjakih ptice, ki gnezdijo v duplih starih dreves ali v gnezdilnicah, ki jih skrbni sadjerejci namestijo na drevesa in za ptice ujede postavijo v mladih nasadih še lovilne preže. Te uporabljajo ptice, ki se na travniku med drevesi hranijo z žuželkami. Ponoči takšne sadovnjake radi obiskujejo netopirji, ki lovijo nočne metulje. V primerih, kadar je travniški sadovnjak ob hiši ne bo odveč namestitev tudi netopirnice, kjer netopirji preživijo dan.
Visokodebelni travniški in senožetni sadovnjaki so življenjski prostor nekaterih evropsko ogroženih vrst in samo od nas, ljudi, je odvisno ali jim za preživetje nudimo dovolj prostora. Verjetno je to najlažje storiti ravno v sadovnjakih ob hišah, kjer lahko raste samo eno ali nekaj dreves, ki bo/do oskrbela družine s sadjem pozimi…
Na Goričkem veliko pozornost namenjajo travniškim sadovnjakom (Foto: Arhiv KP Goričko)