Prihodnost šolstva v luči majhnih slovenskih podeželskih šol
V okviru Trstenjakovega leta, ki ga letos obeležujemo v občini Gornja Radgona, v spomin na domačega akademika, dr. Antona Trstenjaka, rojenega pred 120 in umrlega pred 30 leti, je v prostorih Osnovne šole dr. Antona Trstenjaka Negova potekala okroglo mizo z naslovom »Prihodnost šolstva v luči majhnih slovenskih šol«, na kateri so skupaj z gosti razpravljali o izzivih šolstva na demografsko ogroženih območjih, pomenu ohranjanja manjših šol ter vlogi šole kot pomembnega nosilca kulturnega in družbenega razvoja lokalne skupnosti. Na odmevnem dogodku, katerega je vodila nekdanja ravnateljica šole Slavica Trstenjak, in ki je osvetlil aktualna vprašanja slovenskega šolskega prostora, je bil poseben poudarek namenjen tudi razmišljanjem dr. Antona Trstenjaka, katerih sporočila ostajajo aktualna tudi v sodobnem šolskem prostoru. Po zaključku okrogle mize bo sledil še kulturno-zgodovinski utrinek z ogledom spominske sobe akademika, teologa, psihologa, antropologa, dr. Antona Trstenjaka v Gradu Negova.
Sicer pa so se okrogle mize udeležili številni obiskovalci in nastopajoči, v razpravi pa so sodelovali: županja občine Gornja Radgona Urška Mauko Tuš, predstojnica Zavoda za šolstvo OE Murska Sobota Darja Farič Klemenčič, ravnatelj OŠ Kozje Roman Gradišek, ravnatelj OŠ Cerkvenjak-Vitomarci mag. Mirko Žmavc, dr. Marko Jesenšek, redni profesor za slovenski jezik na Filozofski fakulteti v Mariboru, dr. Sebastjan Kristovič, predstojnik specialističnega študijskega programa logopedagogike na univerzi Alma Mater Evropea Maribor in ravnatelj OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova Matej Kraner. Pred pričetkom okrogle mize, so učenci OŠ dr. Antona Trstenjaka, pod vodstvom učiteljice Petre Strovastnik Dumič nastopali z igrico, v kateri so prikazali življenje dr. Antona Trstenjaka, zlasti iz časa, ko je živel na domu v Rodmošcih nedaleč od Negove, in šest letnega obiskovanja negovske osnovne šole. Nastop je bil podkrepljen s kratim filmom, ki je prikazal nekaj slik iz časa, ko je Trstenjak hodil v OŠ Negovo, ki se sedaj imenuje po njem. Nadvse prisrčno predstavitev učencev in avtorice, ter vsebine igrice, so pohvalili razpravljavci na okrogli mizi. Kot je dejal eden izmed udeležencev, dr. Marko Jesenšek iz Maribora, kaj tako prisrčnega ne bi pripravili ne v Ljubljani in ne v Mariboru.
Že v uvodu okrogle mize, je moderatorka in pripravljavka dogodka mag. Slavica Trstenjak, med drugim povedala: »Leto 2026 je pomembno leto za našo lokalno skupnost, pa tudi za širšo Slovenijo. Ob 120. letnici rojstva in 30. letnici smrti našega rojaka dr. Trstenjaka želimo obuditi njegove misli in njegove napotke za novo rast slovenskega naroda in mladine. Trstenjak nas uči, da iskanje resnice o človeku zahteva celovitost, potrpežljivost, odgovornost in pripravljenost videti onkraj lastnih meja.« V razpravi smo slišali veliko, a zlato nit povezujejo misli, kot so: »Majhna šola je srce kraja« in »Majhna šola mora biti enaka veliki šoli«. Razumljivo je, da je skozi razpravo bilo veliko povedanega iz dela dr. Antona Trstenjaka, kateremu je bil v ospredju človek, kar povedo njegove knjige s poljudno znanstveno vsebino, ki so v velikih nakladah izhajale v okviru založbe Mohorjeve družbe. Njegov svetovni sloves pa je zaznamovalo njegovo delo na področju psihologije barv, kar je izšlo tudi v knjigi Človek in barve, ki je bila iz slovenščine prevedena tudi v druge jezike.
V razpravi se je vsekakor pojavljalo tudi vprašanje upada učencev v osnovnih šolah, kar se posebno odraža na podeželju. Ne glede na vse pa so razpravljavci jasno poudarjali, da moramo male šole ohranjati, kajti te so pomembne ne samo za učence, pač pa tudi za kraje kjer delujejo. (L.K.)
Majhne šole na podeželju morajo biti enake velikim mestnim (Foto: Ludvik Kramberger)