Skip to content

Stanovalci radgonskega doma starejših so počastili svetovni dan Alzheimerjeve bolezni

Sprehodili o se do parka, kjer so jih počakali otroci iz vrtca in veselo je bilo…

Stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona niti v teh malo bolj mrzlih in svežih jutrih in dopoldnevih ne počivajo v sobah. Tako so med drugim tradicionalno počastili svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, in sicer s sprehodom za spomin. Bodisi sami, ali s pomočjo zaposlenih, svojcev ali zdravih sostanovalcev, se je okoli 40 stanovalcev z demenco, z vozički ali peš, odpravilo v bližnji mestni park, kjer so jih pričakali tudi otroci iz vrtca Manka Golarja, ki se nahaja na drugi strani parka. Malčki so skupaj z vzgojnim osebjem pripravili zabavne igre in starostnike ob koncu pospremili nazaj v dom, kjer se je tudi njihova Botra Jesen, katero so pred dnevi okraševali in oblačili za letošnji svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, se je odela v barve spominčice.

Spomniti kaže, da je Spominčica – Alzheimer Slovenija že maja 2019 odprla Demenci prijazno točko v Domu starejših občanov Gornja Radgona, kjer imajo posebni oddelek za demenčne bolnike. Točko so takrat slavnostno odprli Stanislav Rojko, župan občine Gornja Radgona, mag. Marjan Žula, takratni direktor DSO Gornja Radgona ter predsednica Spominčice Štefanija L. Zlobec. Za kulturni program je poskrbel mešani zbor doma. DSO v Gornji Radgoni ima enoto za osebe, obolele z demenco, v njej je več kot štirideset stanovalcev, že dobra tri leta imajo torej tudi Demenci prijazno točko, kjer najdejo pomoč ne le oboleli, ampak predvsem njihovi bližnji…

Demenca je sicer kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah in se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje. Z leti postanemo vsi na splošno bolj pozabljivi, kar pa še ne pomeni, da imajo vse starejše osebe demenco. Demenca ni del normalnega staranja. Možnost, da zbolimo za demenco, s starostjo narašča. V starosti nad 65 let ima demenco že vsak peti človek, v starosti nad 80 let pa vsak tretji. V Sloveniji je obolelih že več kot 32 000 oseb, v Evropi 10 milijonov, na svetu pa že več kot 49 milijonov. Število obolelih iz leta v leto narašča, do leta 2040 pa naj bi se v Evropi in ZDA podvojilo. Po podatkih Svetovne organizacije za Alzheimerjevo bolezen za osebe z demenco skrbi še trikrat toliko ljudi. Demenca lahko prizadene vsakogar. Pomembno je prepoznavanje prvih znakov demence, obisk pri družinskem zdravniku, ki ob sumu na demenco pošlje osebo k nevrologu ali psihiatru. Prav tako je pomembno hitro diagnosticiranje in čimprejšnje ustrezno zdravljenje ter preprečevanje slabšanja stanja. Demence ni možno pozdraviti, vendar jo je z zdravili, ki so na voljo, mogoče upočasniti. Zdravila, ki so trenutno na voljo, najbolj pomagajo v zgodnjem obdobju bolezni, zato je zelo pomembna zgodnja diagnoza.

Vzrok za nastanek demence še ni odkrit. Največji dejavnik tveganja je starost, čeprav narašča število bolnikov, ki za demenco zbolijo že pred 65. letom. Med pomembnejšimi dejavniki tveganja za demenco so še manjša miselna aktivnost in socialna izolacija ter nižja izobrazba. Tudi ljudje s ponavljajočimi se epizodami depresije naj bi imeli večjo možnost za razvoj demence, hkrati pa je depresija v poznih letih lahko eden od zgodnjih simptomov demence. Bolezen traja v povprečju od 10 do 15 let. Ob tem lahko postanejo svojci izpostavljeni hudim psihičnim, fizičnim in finančnim obremenitvam ter tudi socialni izključenosti. Zaradi napredovanja bolezni postanejo osebe z demenco vedno bolj odvisne od drugih in potrebujejo 24-urno pomoč, saj sami zase ne morejo več skrbeti. Demenca predstavlja enega največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih problemov današnje družbe.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

error: