Na kmečkem dvorišču Šilakovih v Slovenskih goricah je bilo živahno
Pridelava buč na kmetijah, predvsem za bučno olje, a tudi za krmljenje domačih živali, je marsikje po Sloveniji pomembna dejavnost, ki pa terja veliko skrbi. Zlasti je težavno ročno trebljenje, ki ga mnogi prakticirajo, čeprav že dalj časa obstajajo tudi stroji za to opravilo. Toda, če imaš dobre sosede in če velja sosedska solidarnost, kot je to v Oseku v Slovenskih goricah, potem je tudi to opravilo v veselje in zadovoljstvo. V to smo se lahko prepričali ob pogledu na veselo druščino, ki je, na 12 – hektarski ekološki kmetiji Angele in Stanislava Šilaka, ročno trebila buče. Slednje je gospodar Stanko pridelal na oddaljeni njivi, ter jih prepeljal na dvorišče, kjer je potekalo trebljenje, kamor so se zbrali sosedje in prijatelji.
„V preteklosti smo buče, ki smo jih sadili kot vmesni posevek, med krompirjem ali na robu njive, kjer sta rasli koruza in krmna pesa, vedno prepeljali na dvorišče. Tedaj smo jih trebili dokler ni nastopila zmrzal. Postopno smo jih trebili zato, ker smo ‘kopanje’, to so polovice buč iz katerih smo iztrebili semena, polagali, kot nadomestno krmo, goveji živini in prašičem. Sedaj imamo na naši ekološki kmetiji 16 glav škotskega goveda, ki se pasejo, kot priboljšek pa jim krmimo iztrebljene bučne polovice. Za ročno trebljenje smo se odločili, ker ne pridelujemo veliko buč in bi bilo strojno trebljene predrago. Smo pa sosedom in prijateljem hvaležni, da so nam pripravljeni pomagati pri teh ročnih kmečkih opravilih,“ je zadovoljno dejal gospodar Stanislav.
Iztrebljeno seme je treba hitro posušiti. Pri tem si je gospodar Stanko pomagal s sušilno napravo, ki jo je izdelal sam. Za toploto upravlja drva, semena pa skozi sito s toplim zrakom prepihava z ventilatorjem. Posušena semena shranjujejo v suhem prostoru. Ker pridelujejo ekološko pridelano olje, so vezani na za to ustrezno oljarno. Kakor druge ekološko pridelane pridelke: kokošja jajca, vino samorodnice in druge pridelke, tako Šilakovi tudi bučno olje prodajajo kot ekološko olje. Na „oljovo“, kot pravijo pridelavi olja v oljarni, gredo le, ko jim zmanjka zalog tako, da imajo vedno sveža olja, ki ga potrošniki imajo najraje.
