Znameniti sin malega slovenskega naroda se je rodil 29.7.1804 v Spodnji Luši v Selški dolini, umrl pa je 7.8.1879 na Dunaju
Poštnih pošiljk (pisem, dopisnic, razglednic…) si stoletja ne moremo predstavljati brez poštnih znamk. Ob tem pa se niti ne vprašamo kdaj in kdo je sploh izumil poštne znamke. Za uradnega izumitelja poštne znamke velja angleški izumitelj in socialni reformator Sir Rowland Hill (1795-1879), toda že več kot 75 let velja, da je idejni oče poštne znamke, Slovenec Lovrenc Košir (1804 – 1879), ki je bil pravi poštni reformator in predlagatelj poštne znamke. Tega priznanja sam Lovrenc Košir žal ni uspel pridobiti po izidu prve poštne znamke, čeprav je to poskušal dokazati svetu v časopisih, na vrhovni dvorni poštni upravi in celo na 1. kongresu Mednarodne poštne zveze leta 1874 v Bernu. A so vse njegove zahteve in vloge po priznanju, da je bil ravno on prvi idejni tvorec poštne znamke, povsod bodisi zavrnili, ali pa njegova vloga sploh ni prišla na dnevni red zasedanja, kot se je zgodilo v Švici. Lovrenc Košir se je namreč leta 1836 srečal s trgovskim potnikom Gallawayem iz Združenega kraljestva ter mu zaupal svojo zamisel in načrte o svoji reformi v plačevanju poštnine. Danes se še domneva, da je takrat trgovski potnik na nek način posredno ali neposredno Koširjevo zamisel posredoval Rowlandu Hillu, ki še danes velja za uradnega izumitelja poštne znamke, čeprav velja Lovrenc Košir za pravega poštnega reformatorja in idejnega očeta poštne znamke.
Lovrenc Košir je sicer poleg slovenščine obvladal italijanščino, francoščino, nemščino, hrvaščino in latinščino. Bil je inteligenten, vedoželjen ter je verjetno redno prebiral domače in tuje časopise. Po upokojitvi se je leta 1875 vrnil nazaj na Dunaj. V tem času je sestavil hrvaško-madžarski slovar. Umrl je 7. avgusta 1879 zapuščen in pozabljen v mestni hiralnici, zaradi jetike in črevesne bolezni. Kljub temu sodi Košir med malo slavnih mož slovenskega rodu, ki so se na kakršen koli način uveljavili v svetu. On je z uvedbo poštne znamke poenotil svetovni poštni promet. Z nadarjenostjo in upornostjo svojega duha pri premagovanju zaprek je dosegel, da se je njegova zamisel poenotenja tarife in uvedbe poštne znamke uresničila. Zato je primerno, da se nekoliko obširneje dotaknemo njegovega življenja in dela: Petnajstletnega dečka je dal oče v Ljubljano na gimnazijo, kjer je dovršil tudi oba „višja“ razreda leta 1825. Bil je odličen dijak. Leta 1828 je prosil za službo pri pomorski akademiji v Trstu, toda ni uspel, zato je sprejel službo pri vojaškem preskrbovalnem uradu v Ljubljani, a le za kratek čas. Dne 12. novembra 1829 je prestopil v civilno državno službo pri Guberniji Ilirske pokrajine v Ljubljani kot računski ingrosist. Služboval je tudi pri dvorni pošti na Dunaju, leta 1832 je sodeloval pri komisiji za vpeljavo avstrijske poštne manipulacije v Milanu, leta 1851 je bil premeščen z Zagreb. Kot rečeno se je Košir ukvarjal z mislijo, kako poenostaviti plačevanje pristojbin za poštne pošiljke, ki so se takrat pobirale v gotovini. Leta 1835 je poslal avstrijski dvorni komori pismeni predlog za uvedbo poštne znamke. Isto leto se je sestal z Angležem Galwayem, kateremu je obrazložil svojo zamisel in načrt…
Zanimivo je tudi omeniti, da se stare poštne znamke izjemno priljubljene med zbiratelji, saj slednje dosegajo tudi visoke cene. Tako naj bi bila najdražja znamka „z napako“ (obrnjeno letalo), vredno najmanj 750.000 evrov. (Pripravil: F.K.)
Fotografije: Splet