Skip to content

Franc in Terezije Klemenčič imata 64 naslednikov

Lepo je imeti veliko sorodnikov, ki niso na bojni nogi

V naši majhni državici, kjer nenehno upada število rojstev in se s tem demografska slika slabša, je še vedno veliko velikih rodbin. Žal pa se marsikje, po smrti prednikov, bodisi zaradi zapuščine ali česa drugega, med nasledniki pretrgajo vezi in pogosto nastane tudi velika mržnja. To pa se ne dogaja med nasledniki pokojnih Terezije in Franca Klemenčiča iz Črešnjevcev nedaleč od središča Gornje Radgone. V to smo se lahko prepričali tudi prvi konec tedna v letošnjem juniju, ko je ob hiši Natalije Stajnko in njene družine, na Noričkem Vrhu 11, potekalo druženje imenovano „Šoštarijada“. Šlo je za tretje druženje naslednikov Franca Klemenčiča (1904 – 1978) in Terezije Klemenčič, rojene Hamler (1911 – 1987), ki sta živela v Črešnjevcih 236.

Franc in Terezija Klemenčič, sta se poročila v radgonski cerkvi 1. februarja 1937. Poroko je opravil takratni radgonski župnik, prizadevni domoljub Martin Gaberc, katerega so mimogrede, ob ob napadu na Jugoslavijo, 6. aprila 1941 ustrelili nemški vojaki. Zato mu je pod vznožjem radgonske cerkve sv. Petra postavljen tudi njegov doprsni kip. Poročna priča Francu Klemnečiču je bil Janez Trstenjak – oče akademika dr. Antona Trstenjaka, Tereziji pa je bil poročna priča Peter Fekonja iz Črešnjevcev. V hiš, kjer so živeli Fekonjevi je bil rojen in tudi do pridobitve duhovniškega poklica, Peter Dajnko, ki je bil nabožnih pisatelj, jezikoslovec, šolski nadzornik, zbiratelj kulturne dediščine, pisec učbenikov, čebelar, zgodovinar in še kaj. Peter Dajnko, ki je pokopan v Veliki Nedelji je živel med 23.4.1787 – 22.2.1873. O njem bo v petek 9. junija potekal v mestnem muzeju Špiral v Gornji Radgoni, ob 150 letnici njegove smrti simpozij. Na poroki Klemenčičevih je bil tudi akademik dr. Anton Trstenjak – materi Trstenjaka in Klemenčiča sta bili namreč sestri. V letu 1937 je bilo v radgonski cerkvi 37 porok. Mlada zakonca Klemenčič sta se po poroki vselila v hišo v Črešnjevcih, ki je sedaj oštevilčena s številko Črešnjevci 236. Po drugi svetovni vojni je bila ta hiša nekaj let označena z Norički Vrh 13. Zakonca Klemenčič sta hišo kupila s svojimi prihranki in s pomočjo sredstev staršev Terezije. Šlo je za hišo v kateri je bil rojen duhovnik, zgodovinar, cerkveni pisatelj, pesnik in narodni buditelj Anton Krempl (1790 – 1845), ki je želel, da bi bila prleščina uradni slovenski jezik.

Zakoncema Tereziji in Francu Klemenčič se je rodilo deset otrok. Sedaj jih živi še sedem, ena hčerka, ki živi v Nemčiji se srečanja ni udeležila; prva dva sta umrla kot dojenčka, četrto rojeni pa je umrl po odsluženju vojaškega roka v JLA. Skupno je tačas 64 njunih naslednikov. Večina teh živi v domačem okolju oz. nekaj na območju Slovenske Bistrice, nekaj pa jih je v Nemčiji. Velika večina (58) živečih naslednikov Franca in Terezije Klemenčič se je udeležila tokratnega tretjega srečala, ki imenujejo Šouštarijada. Po domače so namreč nekoč družino Franca in Terezije Klemenčič, imenovali Šouštarjevi. Franc je bil namreč čevljar. V hiši živi sedaj družina Antona in Marjete Klemenčič. Tudi ob tokratnem prijetnem druženju se je potrdilo, da se nasledniki Franca in Terezije Klemenčič zelo lepo razumejo in spoštujejo, kar pomeni, da se korenina gotovo ne bo pretrgala in rodbina ne bo izumrla. (F.K.)

Fotografije: Franci Klemenčič & Natalija Stajnko

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja