Partnersko (in družinsko) nasilje v domačem okolju izvajajo tako moški kot tudi ženske
Glede na to, da v zadnjih tednih in mesecih, še zlasti v času pandemije, ko so družine več časa skupaj za domačim ognjiščem, praktično ne mine dan, da policisti ne bi poročali o družinskem nasilju, niti jne preseneča, da posamezne zdravstvene ustanove in tudi lokalne skupnosti skušajo svetovati. Tako tudi v občini Gornja Radgona, v primeru nasilja, ki je v trenutni situaciji še bolj pogosto in tudi sploh so mnogi v hudi osebni stiski, svetuje kako reagirati, ko do nasilja pride. „Pokličite policijo v kolikor ste neposredno ogroženi ali posredujete informacije na številko 113. Pokličite krizni center, v kolikor potrebujete takojšnji umik na varno: Krizni center za žrtve nasilja v družini Maribor: 02 250 26 60 ali 051 324 211; Pokličite v svetovalnico ko potrebujete pomiritev, informacije in usmeritev: Svetovalnica za ljudi v stiski Murska Sobota: 031 404 683; Društvo za nenasilno komunikacijo: 01 434 48 22, 031 770 120; dežurni SOS telefon: 080 11 55; Pokličite pristojen Center za socialno delo Pomurje v kolikor potrebujete informacije, razbremenitev: Enota Murska Sobota – 02 535 11 40; Enota Ljutomer – 02 585 86 60; Enota Lendava – 02 578 98 40 Enota Gornja Radgona – 02 564 93 10; Za umik od nasilja, nastanitev ali pogovor, pokličite Varno hišo Pomurja na št. 031 442 200. Tako kot varujete svoje zdravje, varujte svoje odnose in v prvi vrsti, sebe. Če nas boste pri tem potrebovali, smo tukaj“, poudarjajo na Občini Gornja Radgona.
Ugledni doc. dr. pravnih znanosti, univ. dipl. psiholog, odvetnik v Ljubljani, Luigi Varanelli (Pravna praksa, št. 23, 2020), ki nekoliko iz drugega zornega kota obravnava zakonsko zvezo in družinsko razmerje, ob tem poudarja, da „nihče verjetno ne bi oporekal, da nasilje nima spola. Ne gre za to, da je v našem jeziku ta beseda srednjega spola; gre za to, da partnersko nasilje izvajajo tako moški kot tudi ženske. Res pa je, da sta obliki nasilja, ki ga običajno v partnerskem odnosu izvajata moški ali ženska, precej različni. Moško nasilje je kot nevihta, ki te sredi prostranega polja preseneti v soparnem poletnem popoldnevu. Njegova moč, njegova sila, njegov hitri izbruh okamenijo tudi najbolj hrabrega človeka. Gre predvsem za fizično nasilje, za jezo in ljubosumje, ki prevzamejo zakompleksanega in zafrustriranega moškega in ki se izvaja predvsem s fizičnim podjarmljenjem nasprotnega spola. Žensko nasilje pa je drugačno: bolj subtilno, psihološko, postopno, plazeče, kalkulirano, hladno, spočetka celo neopazno. Kot modras, ki se tiho in skrito plazi po zelenem spomladanskem travniku, se žensko nasilje ovije okrog partnerskega življenja, ga zastruplja in duši, mu izpije energijo in dušo. Seveda tudi pri ženskah ni izključeno fizično nasilje. Moško in žensko fizično nasilje se razlikujeta zlasti v tem, da ženske uporabljajo predmete (noži, palice ipd.), ki jih je redkeje opaziti pri moških“.
Po njegovem, v času pandemije in karantene se je po raziskavah in statistikah povsod po svetu povečalo moško nasilje nad ženskami. Vendar se lahko tu utemeljeno vprašamo: ali je to res edino nasilje, ki se je povečalo? „Zakaj se govori samo o nasilju nad ženskami, ne pa o nasilju nad moškimi? Kdo si upa trditi, da je nasilje le fizično nasilje in da je to nasilje le nasilje moških nad ženskami? Kdo lahko reče, da ima nasilje spol in da se izvaja le v eni smeri?“, pravi dr. Luigi Varanelli, ki je spremlja mnoge raziskave, objavljene v mednarodno uglednih revijah, nad ugotovitvami pa je še sam ostal popolnoma presenečen: v polovici primerov je to nasilje dvostransko oziroma recipročno; se pravi, da ga izvaja en partner do drugega in obratno. Najbolj presenetljiv podatek pa je, da kadar je nasilje enostransko ali enosmerno, se to porazdeli med spoloma v enaki meri. „Če potegnemo črto: žensko nasilje je tako pogosto kot moško nasilje! Tu ne nameravam zmanjševati pomena in posledic moškega nasilja, nameravam pa opozoriti bralca brez predsodkov, ki gleda na svet in na partnerska razmerja s sodobnim in budnim očesom, da je nasilje v partnerskem odnosu bolj kompleksno, kot se zdi na prvi pogled, in da se lahko izvaja tudi na drugi, psihološki ravni. Nasilje nad moškimi ni nič manj dramatično in nič manj resno od nasilja nad ženskami. Žensko nasilje pogosto privede do kolapsa partnerskega razmerja, do globoke žrtvine frustriranosti in depresije, do njene nekontrolirane nasilne reakcije, včasih celo do (samo)poškodovalnih vedenj (samomor ali celo umor-samomor). Celo večtedenska hladna tišina lahko marsikoga po tihem ubija. A se o tem še vedno molči“.
Po prepričanju uglednega strokovnjaka, žensko nasilje nad moškimi pa je problematično še z drugega vidika, ki ga zaman iščemo pri moškem nasilju nad ženskami. „Nasilje, ki ga ženska izvaja nad moškim, je še vedno socialni tabu, je skrita in osojna plat partnerskega odnosa, o katerem niti najboljši moški prijatelj trpinčenega moškega ničesar ne ve. Redko je opaziti moškega, ki drugi osebi razkrije nasilje, ki ga je deležen z ženske strani. Je kot črv, ki vsakodnevno gloda že olesenelo srce in ga ki ne moreš več spraviti ven, tako globoko je že prodrl v dušo. Gre za temno in temačno številko, ki obstaja kljub temu, da je ne vidimo, in ki se pogosto odraža v frustraciji in v odvisnosti od alkohola in drugih opojnih substanc, v nevarnem in neracionalnem vedenju, v nasilju, ki se ga izvaja nad drugimi osebami. Cena, ki jo družba plačuje za žensko nasilje, je precej višja od tiste, kot se nam zdi na prvi pogled. Tudi o tem bo treba odkrito govoriti in razkrivati tudi to plat medalje partnerskega odnosa“, pravi dr. Luigi Varanelli in dodaja, da je tudi naša kazenska zakonodaja prilagojena nasilju, ki ga moški izvajajo nad ženskami, saj je prevladujoča komponenta, ki se izvaja z aktivnim ravnanjem fizičnega nasilja in podrejanja ene osebe drugi. Govora je o nevihti, ne pa o strupenem modrasu. Verjame pa, da se bo marsikateri moški prepoznal v situacijah, ki jih je omenil; verjame tudi, da se bo tak bralec končno zazrl v problem, ki še vedno ostaja skrit v zasenčeni strani obraza naše družbe…
