Podeljena priznanja v natečaju Prostovoljec leta 2025
Danes, v petek, 29. maja 2026, je na Brdu pri Kranju potekala zaključna prireditev natečaja Prostovoljec leta 2025, na kateri so bila podeljena priznanja in t.i. Naj nazivi izbranim prostovoljcem in prostovoljskim projektom za leto 2025. Mladinski svet Slovenije (MSS) je tako že štiriindvajsetič podelil priznanja v natečaju in pripravil zaključno slovesnost, ki jo je gostila predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar.
V natečaj je prispelo 142 prijav, 121 za posameznike in 21 za projekte. Komisija natečaja je podelila nazive: Naj prostovoljec in Naj prostovoljka v treh starostnih kategorijah, Naj mladinski voditelj in Naj mladinski projekt, poleg tega pa se je odločila podeliti še dve priznanji za posebne dosežke. Priznanja sta podelili predsednica MSS Eva Kotnik in predsednica RS. Naj prostovoljec v starostni skupini do 19 let je postal Črt Štibelj iz Kranja, in sicer na predlog Zveze tabornikov Slovenije. Kot poročajo taborniki, je v letu 2025 je opravil več kot 800 prostovoljnih ur, njegovi ključni dosežki pa so oživitev taborniške družine, dvig motivacije in aktivnosti v rodu ter pomemben doprinos k razvoju večjih projektov, tudi kot pobudnik in gonilna sila. S svojo energijo, idejami in vizijo prispeva k razvoju celotnega rodu, posebej pa izstopa njegova skrb za posameznike – redno se posveča vodnikom in vodom ter jim pomaga pri načrtovanju dela in reševanju izzivov.
Naj prostovoljka v starostni skupini do 19 let je postala Metka Zupančič iz Novega mesta, in sicer na predlog tamkajšnje Srednje elektro-računalniške šole in tehniške gimnazije. Metka je prostovoljka že od osnovnošolskih let in skrbi za tutorstvo sošolcem in mlajšim dijakom pri zahtevnih predmetih, sodelovala pa je tudi pri drugih prostovoljskih aktivnostih. Kot pravijo na njeni šoli, je s svojo pozitivno naravnanostjo in energijo je k prostovoljstvu navdušila tudi druge vrstnike ter postala pomemben vezni člen med svetovalnimi delavkami in dijaki, ki so potrebovali pomoč.
Naj prostovoljec v skupini 20-29 let je postal Jan Špiclin iz Ivanjkovcev (občina Ormož), in sicer na predlog Inštituta Zlata pentljica. Jan kot vodja projekta Onko pri Društvu študentov medicine Slovenije soustvarja in povezuje številne preventivne, izobraževalne in humanitarne aktivnosti. V letu 2025 je vodil akcijo darovanja las, ki je zbrala okoli 900 šopov las za brezplačne lasulje otrokom in mladostnikom z rakom. Pri Inštitutu pravijo, da si naziv Naj prostovoljca zasluži zaradi izjemne predanosti, samoiniciativnosti in konkretnega vpliva na bolnike in njihove družine. S strokovnostjo, predanostjo in izrazitim čutom za dostojanstvo bolnika je krepil podporno okolje za bolnike, s pisanjem pa prispeval k ozaveščanju in detabuizaciji paliativne oskrbe in smrti.
Naj prostovoljka v skupini 20-29 let je postala Kaja Rukav iz Dornave, in sicer na predlog Društva Humanitarček. Prostovoljka se že skoraj 15 let neprekinjeno ukvarja s prostovoljstvom in izkušnje, zgrajene v lokalnem okolju, uspešno prenaša na mednarodno raven. Doma deluje na številnih področjih – pri Društvu Humanitarček pomaga najranljivejšim, pri Društvu za preventivno delo izvaja delavnice za mlade. V letu 2025 je svoje izkušnje prenesla v Gambijo, kjer je devet mesecev delovala v vrtcih, sirotišnici, šolah in centru za otroke s posebnimi potrebami – soustvarjala programe, koordinirala mednarodne prostovoljce in z mobilizacijo pomoči rešila življenja najmanj trem ogroženim otrokom. Pri Humanitarčku pravijo, da prostovoljka s predanostjo in sposobnostjo povezovanja ljudi ustvarja trajne spremembe doma in v svetu.
Naziv Naj prostovoljec v starostni skupini 30 let in več si je prislužil Božidar Kanalec iz Kobarida, in sicer na predlog Društva ledvičnih bolnikov Posočja. Prostovoljec je ustanovitelj in predsednik Društva ledvičnih bolnikov Posočja ter eden ključnih pobudnikov ustanovitve dializnega centra v Kobaridu, ki je bolnikom prihranil naporne poti v oddaljene bolnišnice in jim bistveno izboljšala kakovost življenja. V letu 2025 je tudi sodeloval v delovni skupini, ki je v dialogu z Zavodom za zdravstveno zavarovanje in Ministrstvom za zdravje iskala sistemske rešitve za problematiko prevozov dializnih bolnikov. Kolegi iz društva pravijo, da si naziv Naj prostovoljec zasluži tudi za dolgoletno, vizionarsko in vztrajno delo na področju podpore ledvičnim bolnikom v Posočju in širše.
Naziv Naj prostovoljka v starostni skupini 30 let in več je prejela Majda Keček iz Ormoža in sicer na predlog združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija. Prostovoljka kot ustanoviteljica in predsednica Društva Spominčica Ormož koordinira ekipo prostovoljcev, ki tedensko obiskujejo osebe z demenco na domovih, vodi skupino za samopomoč za svojce ter organizira izobraževanja za strokovno in širšo javnost. Njeno delo odlikuje visoka stopnja povezovalnosti; sodeluje z občino, zdravstvenimi ustanovami, šolami in nevladnimi organizacijami ter gradi mrežo podpore, ki seže onkraj društva. Njen največji dosežek leta 2025 je bila uspešna priprava projektne prijave za gradnjo Skupnostnega centra za oskrbo oseb z demenco v Ormožu. Prostovoljka je na področju zdravja aktivna že več kot 30 let.
Podeljena sta bila tudi naziva Naj mladinska voditeljica in Naj mladinski projekt. Prvi naziv je pripadel Nastji Planinc iz Hrastnika, in sicer na predlog Zavoda za mladino, šport in turizem Trbovlje. Kot vodja multimedijske skupine v Zavodu mlade spodbuja k ustvarjanju videovsebin, podcastov in objav za družbena omrežja. Pri Zavodu pravijo, da z zgledom in pristnim odnosom do mladih gradi spodbudno okolje, v katerem mladi razvijajo samozavest, digitalne kompetence in aktivno državljanstvo. Naziv Naj mladinski projekt pa je pripadel Zvezi tabornikov Slovenije za projekt Zlet 2025. Projekt si je naziv prislužil zaradi izjemnega obsega, organizacijske zahtevnosti in velikega vpliv na razvoj prisotnih mladih, saj je lansko poletje na Krasu združil več kot 1300 udeležencev in več kot 300 prostovoljcev, ki so na 17 hektarjih naravnega prostora ustvarili »mesto v malem« in
pri tem skupaj opravili preko 268.000 prostovoljnih ur.
Priznanja za posebne dosežke sta prejela ena prostovoljka in en projekt. Prva je Andreja Udovič iz Škofljice, ki jo je v natečaj prijavila Ozara, nacionalno združenje za kakovost življenja. Prostovoljka na lastno pobudo zbira donacije za aktivnosti uporabnikov ter redno vodi kuharske delavnice, ki uporabnike spodbujajo k zdravemunačinu življenja in samostojnosti, udeležuje pa se tudi aktivnosti ozaveščanja o duševnih motnjah in svojo dejavnostjo ustvarja resnično spremembo v skupnosti. Priznanje pa je pripadlo tudi projektu Parakmečko popoldne v organizaciji Društva podeželske mladine Krško. Projekt je nastal iz osebne izkušnje, saj sta njegova pobudnika člana društva, ki imata sorojenca s cerebralno paralizo. S premišljenimi prilagoditvami tradicionalnih kmečkih iger in kviza so ustvarili sproščeno popoldne, na katerem so mladostniki in odrasli z invalidnostjo sodelovali kot enakovredni udeleženci. Ob pomoči članov so se preizkusili v slalomu z vozičkom, razvrščanju pridelkov, ruženju koruze in kmečkem kvizu. Doživeli so pravi občutek aktivnosti, uspeha in pripadnosti, projekt pa je pri prostovoljcih hkrati razvijal empatijo, razumevanje in občutek za sočloveka.
Predsednica MSS Eva Kotnik je v svojem nagovoru poudarila, da je prostovoljstvo pomembno zaradi vpliva na skupnost, hkrati pa je zelo pomembno za razvoj posameznikov, sploh mladih. Ob tem je posebej izpostavila vlogo mladinskih in drugih prostovoljskih organizacij, ki mladim omogočajo razvoj kompetenc, občutka odgovornosti, pripadnosti ter aktivnega državljanstva. »Prostovoljske zgodbe se ne pišejo same od sebe. Nastajajo v okolju, ki jih omogoča. Zato ni dovolj, da prostovoljstvo samo občudujemo, temveč je naša odgovornost, da zanj ustvarjamo ustrezne pogoje. Če si želimo solidarnih, odgovornih, angažiranih in povezanih skupnosti, potem moramo vlagati v ljudi, ki jih soustvarjajo,« je poudarila Eva Kotnik.
Predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar je v svojem nagovoru prostovoljcev navedla nekaj podatkov o številu prostovoljcev in prostovoljskih ur v Sloveniji, hkrati pa poudarila, da se prostovoljstvo ne meri s številkami in priznanji, pač pa z življenji, katerih se dotakne, z odpravljanjem revščine, varovanjem okolja in zmanjševanjem neenakosti. »Živimo namreč v času, ko smo obdani z množico informacij, hitrih sprememb, ko morda hitreje sodimo kot poslušamo, in včasih spregledamo človeka ob sebi. Prav zato je prostovoljstvo tako dragoceno, ker nas vrača k bistvenemu; zavedanju, da človek človeku ni ovira, pač pa priložnost za dobro delo,« je še povedala.
