V ponedeljek, 29. maja bo poteklo 70 let od 29. maja leta 1953, ko sta Edmund Hillary in šerpa Tenzing Norgay postala prva plezalca, za katera je potrjeno, da sta dosegla vrh najvišje gore na svetu. V petdesetih letih 19. stoletja so Mount Everest označili za najvišjo goro sveta, s čimer je postal predmet zanimanja v zlati dobi alpinizma. Praktični premisleki so preprečili pomembne pristope do dvajsetih let prejšnjega stoletja, ko je George Mallory izginil na Everestu med britansko odpravo na Mount Everest leta 1924. Večina zgodnjih poskusov povzpetja na Everest je bila opravljena s severne (tibetanske) strani, vendar sta kitajska revolucija leta 1949 in njena kasnejša priključitev Tibeta privedli do zaprtja te poti. Plezalci so si zato začeli ogledovati pristop z nepalske strani. Britanska odprava na Mount Everest iz leta 1953 je bila deveta alpinistična odprava, ki je poskusila doseči vrh Mount Everest, in prva potrjeno uspešna. Pred tem je švicarska odprava (v kateri je sodeloval tudi Tenzing) poskušala doseči vrh leta 1952, a se je zaradi slabega vremena in težav s kisikom bila primorana obrniti le dobrih 250 metrov pod vrhom.
Leta 1953 je John Hunt zamenjal Erica Shiptona, vodjo prejšnjih britanskih odprav na Everest. Številčni britanski odpravi se je pridružil tudi izkušeni Novozelandec Edvard Hillary. Sprva je Hillary nameraval plezati v navezi s prijateljem Georgom Lowejem, vendar ju je Hunt kot izkušena ledna plezalca razdelil v dve navezi, zato je Hillary za partnerja dobil Tenzinga Norgaya. Prva skupina je skupaj s 150 nosači krenila iz Katmanduja proti Mount Everestu 10. marca, 11. marca pa ji je sledila druga skupina z 200 nosači. Med 26. marcem in 17. aprilom so opravili višinsko aklimatizacijo in 12. aprila 1953 dosegel bazni tabor na 5455 m. V naslednjih dneh so ustvarili vrsto taborov, ki so počasi segali višje na goro. Prvi od dveh plezalnih parov, ki ju je predhodno izbral Hunt, Tom Bourdillon in Charles Evans, sta se na vrh odpravila 26. maja. Uspešno sta opravila prvi vzpon na 8.750 m in ob 13.00. uri prišla na le 100 m od vrha. Pred začetkom je imel Evans težave s poškodovanim ventilom v kisikovem kompletu, zato sta se morala ob 13.20 obrniti. 27. maja je odprava izvedla drugi naskok na vrh z drugim plezalnim parom, Novozelandcem Edmundom Hillaryjem in šerpo Tenzingom Norgayem. Tabor sta zapustila ob 6.30 zjutraj, dosegla južni vrh ob 9. uri zjutraj in vrh ob 11.30. uri 29.maja 1953. Tenzing je v svoji avtobiografiji iz leta 1955 zapisal, da je Hillary naredil prvi korak na vrh, on pa je sledil. Na vrhu sta preživela približno 15 minut. Hillary je posnel fotografijo, na kateri Tenzing pozira s svojim cepinom, fotografije s Hillaryem pa ni (po Tenzingovi avtobiografiji je Hillary preprosto zavrnil fotografiranje). Tenzing je na vrhu pustil čokolado kot daritev, Hillary pa križ, ki mu ga je podaril John Hunt.
Prva Slovenca na Mount Everstu 13. maja 1979
V alpinistično zgodovino sta se iz Slovenije zapisala Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik, ki sta kot člana 25-članske jugoslovanske odprave kot prva Slovenca stopila na najvišjo goro sveta. To je bilo 13. maja 1979. leta. Dva dni pozneje so vrh dosegli še Stane Belak, Hrvat Stipe Božić in vodja šerp, domačin Ang Phu. Na 8.848 metrov visoki vrh se je do leta 2020 povzpelo 18 Slovencev, ki imamo na Everest tri različne preplezane smeri, od tega eno prvenstveno smer, ženski vzpon, vzpon brez uporabe dodatnega kisika in prvi smučarski spust z vrha. Zavidljiva statistika, ki nas uvršča v čisto špico himalajskih velesil. (Pripravil: F.K.)
Simbolična fotografija – Wikipedija