Test, ki vam lahko reši življenje: Program Svit ob mednarodnem mesecu boja proti raku debelega črevesa in danke; Brez Svita bil umrlo še veliko več Slovenk in Slovencev
Ker je marec mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, je to tudi mesec, ko se še posebej spomnimo Programa Svit, kjer opozarjajo na pomen preprečevanja in zgodnjega odkrivanja bolezni. Rak debelega črevesa in danke je namreč 3. najpogostejši rak pri ženskah in 4. najpogostejši pri moških. Program Svit je od začetka delovanja do danes pripomogel k velikemu zmanjšanju števila rakov na debelem črevesu in danki. Vsako leto za to obliko raka zboli okoli 1.400 prebivalcev Slovenije, več kot 700 jih umre, čeprav je rak na debelem črevesu in danki ena izmed redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s presejanjem. Za to že 16 let skrbi Program Svit, ki je v tem času odkril že skoraj 5.000 rakov debelega črevesa in danke ter pri več kot 33.000 osebah odstranjene predrakave spremembe. Tako je jasno, da je presejalni Program Svit v 16-letnem obdobju marsikateremu udeležencu rešil življenje, žal pa se mnogi še vedno ne odzivajo na pozive za testiranja. V Nacionalnem inštitutu javnega zdravja (NIJZ), ob mednarodnem mesecu boja proti raku debelega črevesa in danke opozarjajo tudi, da gre za ene izmed najpogostejših rakavih bolezni v Sloveniji in Evropi. In prav v tem času Program Svit izpostavlja pomembne dosežke, ki potrjujejo, da se pomen preventive in zgodnjega odkrivanja raka vse bolj utrjuje v zavesti ljudi.
V letu 2025 se je v Program Svit odzvalo kar 66 odstotkov vabljenih, kar je največ doslej, medtem ko je Slovenija mednarodno zaželeno odzivnost 65 odstotkov presegla že pred časom. Drug spodbuden podatek je napredek med moškimi – njihova odzivnost je namreč prvič presegla 60 odstotkov. Gre za pomemben mejnik, saj moški v preventivnih programih sodelujejo redkeje, hkrati pa za rakom debelega črevesa in danke zbolevajo pogosteje. Program Svit omogoča pravočasno odkritje sprememb na črevesni sluznici, še preden se lahko razvije rak. Zgodaj odkriti rak pomeni več možnosti za ozdravitev, manj zahtevno zdravljenje in predvsem boljšo kakovost življenja bolnikov z odkrito boleznijo. Preprost in neboleč presejalni test, za katerega je v letu 2025 vzorce blata v laboratorij Programa Svit poslalo 184.796 sodelujočih državljanov, tako vsako leto pomembno prispeva k reševanju življenj.
Pomembno vlogo pri ozaveščanju o programu imajo že od vsega začetka ambasadorji Programa Svit, ki s svojimi zgodbami in javnimi nastopi pomagajo razbijati strahove, zmanjševati stigmo ter spodbujati odprte pogovore o zdravju. „Ko sem zbolel, še ni bilo Programa Svit. Bil sem operiran, obsevan, prejel sem kemoterapijo in dobil stomo. Če bi bil Program Svit takrat že na voljo, morda stome danes sploh ne bi imel. Kot ambasador želim opozoriti druge, naj se vključijo v Program Svit, da ne bodo doživeli tega, kar sem doživel jaz.“ pravi Milan Koren, ambasador Programa Svit.
Majhni koraki, velik učinek
Pomen preventive poudarja tudi Evropski kodeks proti raku, ki vključuje 14 preprostih priporočil za zmanjševanje tveganj za nastanek raka. Med njimi so zdrav življenjski slog, opuščanje kajenja, uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost ter zmanjševanje tveganj v delovnem in bivalnem okolju. Pomembno mesto v kodeksu ima tudi sodelovanje v presejalnih programih za raka, saj ti dokazano zmanjšujejo umrljivost in omogočajo zgodnje zdravljenje. Napovedi kažejo, da bi se brez dodatnih ukrepov do leta 2040 število novih primerov raka povečalo za približno 18 odstotkov, umrljivost pa za 26 odstotkov. Prav zato je preventiva ena najučinkovitejših strategij v boju proti raku, Program Svit pa njen nepogrešljiv del. „Zgodnje odkrivanje je ključnega pomena za preživetje in to želim sporočiti vsakemu, ki se boji ali dvomi,” meni Ana Koren, ambasadorka Programa Svit.
Zakaj se ljudje odločajo za sodelovanje?
Na NIJZ so v raziskavi SvitKO preučevali, kaj ljudi spodbuja k sodelovanju v Programu Svit. Rezultati kažejo, da je prvi in najpomembnejši stik s programom vabilo, ki ga ljudje prejmejo po pošti, velik vpliv imajo tudi mediji ter pogovori s prijatelji in družinskimi člani. Ljudje se za sodelovanje odločijo bistveno lažje, ko slišijo osebno izkušnjo nekoga, ki je v programu že sodeloval, ali ko jim udeležbo priporoči osebni zdravnik oziroma drug zdravstveni strokovnjak. Raziskava potrjuje, da se o zdravju pogosto ne odločamo le na podlagi informacij, temveč tudi na podlagi zaupanja in vpliva medosebnih odnosov. „Vsak dan se dobro zavedam, da če ne bi bilo Svita, danes tudi mene ne bi bilo. To poudarjam in povem vsakomur, saj kot ambasadorka Programa Svit hodim okrog in ljudem pripovedujem svojo zgodbo že 15 let. Sedaj vidim, kako pomemben je pozitiven zgled oz. izkušnja, prav to je pogosto odločilno, ko se ljudje še odločajo, ali bi se odzvali vabilu ali ne,“ svetuje Stanka Drobnak, ambasadorka Programa Svit.
Sicer pa ambasadorji Svit, še zlasti strokovnjaki NIJZ posebej poudarjajo, da z udeležbo v Programu Svit ne poskrbimo le zase, temveč tudi za svoje bližnje…
