Zveza društev Moja Mura vložila kazensko ovadbo proti županu Šentilja Štefana Žvaba, ki verjame, da sojenja sploh ne bo
Tisto kar so že nekaj časa napovedovali se je uresničilo. Zveza društev Moja Mura (ZDMM) je namreč, poleg nenehnega boja za ohranjanje reke Mure, vložila kazensko ovadbo proti županu občine Šentilj, mag. Štefanu Žvabu. Očitajo mu domnevno ponarejanja prostorskih dokumentov za legalizacijo „sporne“ kompostarne Ceršak. Občina naj bi, po prepričanju naravovarstvenikov, manipulirala s spremembo namembnosti zemljišča, kjer kompostarna stoji, kot je zatrdil predsednik ZDMM. Kompostarna Ceršak, ki je v lasti podjetja Kogal oziroma Karlija Udovičiča, je na poplavnem območju reke Mure, kjer je odloženih približno 150.000 ton odpadkov. Zato po prepričanju tožnikov obstaja resna nevarnost, da bi v primeru poplav prišlo do onesnaženja bližnjih vodnih virov, ki oskrbujejo več kot 100.000 prebivalcev severovzhodne Slovenije, vse od Ceršaka do iztoka Mure iz Slovenije na Hrvaško. „Odpadki so nevarnost za vodovarstvena območja in črpališča pitne vode, kot sta črpališče Ceršak in drugi vodovodni sistemi v regiji, mimo Cmureka, Apače, Gornje Radgone, Radencev, Kroga, Veržeja, Ižakovcev, Melincev, Bistrice…“ Kot so že zapisali v tožbi, v primeru poplav grozi onesnaženje več deset kilometrov porečja Mure.
„Prvo gradbeno dovoljenje je bilo izdano na podlagi ponarejenih prostorskih dokumentov, saj dokumentacija nazorno kaže, da je bilo zemljišče v uradnih aktih prepoznano kot gozdno, a je občina leta 2004 izdala lokacijsko informacijo, v kateri je zemljišče označeno kot kmetijsko, kar je omogočilo pridobitev gradbenega dovoljenja za kompostarno, Več let smo zbirali dokaze o domnevnem ponarejanju. Dolga leta smo iskali način, kako je bilo možno legalizirati ta obrat na območju, ki ima toliko zaščitnih ukrepov. Zdaj smo pridobili dokumente, ki dokazujejo, da je bilo gozdno zemljišče nezakonito preimenovano v stavbno,“ so prepričani v ZDMM, kjer tudi poudarjajo, da je občinski prostorski načrt bil v pripravi od leta 2012, še pod prejšnjim županom in na občini so želeli spremeniti namembnost zemljišč, da bi bil cel otok stavbno zemljišče. A mnenje dajalci niso dali pozitivnega mnenja.
Žvab pa naj bi se odločil, da bodo akt ponaredili, kot da je tam že stavbno zemljišče in je v vse dokumente napisal, da gre dejansko za stavbno zemljišče. Torej naj bi dobesedno ponaredil dejansko stanje oziroma stanje, ki ga je akt določal. ZDMM v ovadbi izpostavlja tudi nepravilnosti pri prodaji zemljišča, na katerem stoji kompostarna. „Lastnik je zemljišče v priobalnem pasu reke Mure kupil od Sklada kmetijskih in gozdnih zemljišč leta 2003, kar je nezakonito. Na zemljišču, ki je zaščiteno kot naravna vrednota, ni dovoljeno graditi takšnih objektov. Kako je mogoče, da je na tem območju, ki ima toliko zaščit nad sabo, tak obrat? Za primerjavo, to področje ima isto zaščito kot Postojnska jama. In nepredstavljivo je, da bi tam nekdo začel odlagati odpadke, saj v resnici gre za območje, ki bi moralo biti varovano podobno kot Postojnska jama. Zgroženi smo nad županovo dvoličnostjo. Medtem ko se je javno postavil proti kompostarni, in se je udeleževal splošnih javnih protestov, je v ozadju podpiral njeno delovanje, kar je škodovalo prebivalcem Ceršaka in širše,“ poudarjajo v ZDMM.
Ovadba, ki jo je Zveza predložila državnemu tožilstvu vsebuje obsežno dokumentacijo, pridobljeno s pomočjo preiskav in pravnih strokovnjakov. „Verjamemo, da je tožilstvo zdaj v fazi, ko nima več nobenega dvoma glede zakonitosti našega primera. Nemudoma zahtevamo takojšnje zaprtje kompostarne Ceršak in odstranitev vseh odpadkov s tega območja. Poudarjamo, da primer kompostarne Ceršak kaže na širše težave delovanja pravne države in pomanjkanje nadzora nad okoljsko občutljivimi območji. Ne gre le za lokalni problem. Če ne bomo zaščitili pitne vode, se moramo vprašati, kam vodi naša okoljska politika,“ je prepričan predsednik Zveze Samo Tuš, tajnik ZDMM Boris Bezjak pa je ponovil, da se je „župan Žvab odločil, da bodo akt ponaredili, kot da je tam že stavbno zemljišče in je v vse dokumente napisal, da gre dejansko za stavbno zemljišče. Torej je dobesedno ponaredil dejansko stanje oziroma stanje, ki ga je akt določal.“ Ob tem se Bezjak sprašuje, kako je mogoče, da je na tem območju, ki ima toliko zaščit nad sabo, nastal tak obrat in si ne morem predstavljati, da bi tam nekdo začel odlagati odpadke.
Za mnenje o očitkih s strani naravovarstvenikov, smo povprašali tudi župana občine Šentilj Štefana Žvaba, ki zavrača očitke ZDMM, da naj bi občina pod njegovim vodstvom ponarejala prostorske dokumente za legalizacijo kompostarne Ceršak. Ob tem je poudaril, Kot je poudaril, župansko funkcijo opravlja zakonito. „Ker z vsebino ovadbe nisem seznanjen, je ne morem komentirati. Odgovorno pa zatrdim, da svojo funkcijo opravljam zakonito in v skladu z veljavno zakonodajo, v primeru postopka, v kar ne verjame, bo župan vse potrebne odgovore podal pristojnim organom. Kljub vsemu je župan zatrdil, da občina pod njegovim vodstvom ni ponarejala prostorskih dokumentov. Po njegovih besedah so bila gradbena dovoljenja za kompostarno pridobljena pred njegovim mandatom. Prav tako je zanikal navedbe, da je občina spremenila prostorsko namembnost območja. Glede okoljskih tveganj, ki jih kompostarna predstavlja zaradi lege na poplavnem območju in v bližini vodovarstvenega območja, Žvab ni želel podati ocene, saj za to, kot je dejal, ni pristojen. Dodal je pa, da je občina pristojnim inšpekcijskim službam poslala dopise z zahtevo po preiskavi situacije. „Občinski svet je podprl prizadevanja civilne iniciative, temu sem sledil tudi sam,“ je povedal župan, ki je zavrnil tudi navedbe o domnevnih poslovnih povezavah z lastnikom kompostarne ter obtožbe, da je hkrati podpiral proteste proti kompostarni in njen obstoj. „Ob tem pa naj še enkrat poudarim, da sem svojo župansko funkcijo začel opravljati leta 2014, vse, kar pa zadeva navedbe Društva Moja Mura, pa se je dogajalo v obdobju pred tem.
Vsa dodatna pojasnila glede vaših nadaljnjih vprašanj bom podal za to pristojnim organom, ko in če bo do kakršnegakoli postopka sploh prišlo,“ nam je odgovoril šentiljski župan Štefan Žvab.
Na otoku je 36 različnih nevarnih odpadkov
Zveza društev Moja Mura je bila ustanovljena leta 2009. V zvezo je včlanjenih 27 društev in 82 posameznikov. ZDMM se zavzema za obvarovanje reke in sonaravni razvoj krajev vzdolž nje. Ima status društva, ki deluje v javnem interesu ohranjanja narave, saj je v vseh letih delovanja številnim ciljnim skupinam v Pomurju in zunaj njega vztrajno in strokovno posredovala dejstva o neverjetnem bogastvu povodja reke Mure. V strateških in upravnih državnih postopkih v povezavi s potencialno energetsko izrabo reke zveza sodeluje s pravnim statusom stranskega udeleženca, ki bdi
nad tem, da reke ne zlorabijo ter da so postopki izpeljani strokovno in zakonito. V zvezi nastopamo proti vsem tveganjem za poslabšanje stanja reke Mure in spodbujamo ukrepe za izboljšanje. V zadnjem času prav zato veliko truda vlagajo v reševanje problema kompostarne v Ceršaku. ZDMM se je pridružila prizadevanjem Civilne iniciative proti kompostarni, ki se od ustanovitve leta 2017 bori proti kopičenju zdaj že več 150.000 ton odpadkov, ki so skladiščeni na otoku na Muri pri Ceršaku. Ta otok spada med naravne zaklade državnega pomena, saj leži na območju Nature 2000 in hkrati na Biosfernem območju Mura-Drava-Donava (UNESCO).
Po prepričanju v ZDMM številni neodgovorni uradniki pretijo porečju Mure z ekološko katastrofo nepredvidljivih razsežnosti. Zaradi nerazumnega odnosa oblasti do obravnavanega problema grozi resna nevarnost, da bo več deset tisoč prebivalcev v Pomurju brez pitne vode. V Sloveniji je sicer 12 kompostarn, ki predelajo okrog 100.000 ton bioloških odpadkov letno, od tega dobro tretjino v Ceršaku. Tako v Ceršaku predelajo 36.000 ton odpadkov na leto, druga največja
Kompostarna Rosa na Vrhniki pa 20.000 ton letno. Upravitelj Kompostarne Ceršak že sedaj nezakonito zavzema 80 % površine otoka, prizadeva pa si za okoljsko dovoljenje za bistveno širitev proizvodnje. Temu so se krajani uprli že na tretjem zboru krajanov 1. 9. 2021, na katerem so
zahtevali: da se kompostarni ne dodeli novega okoljskega dovoljenja, ki lahko povzroča obremenjevanje okolja večjega obsega, in da se mu že obstoječi dovoljenji odvzameta. Posledično naj se kompostarna zapre in območje seveda sanira.
V ZDMM poudarjajo, da se na deponiji odlaga 36 kategorij odpadkov, in sicer: Mulji iz pranja in čiščenja, Odpadna rastlinska tkiva, Živalski iztrebki, urin in gnoj, onesnažena slama in zbrane odpadne vode, Odpadki iz gozdarstva, Mulji iz lupljenja, centrifugiranja in ločevanja, Snovi, neprimerne za uporabo ali predelavo, Mulji iz čiščenja odpadne vode, Odpadki iz postopkov mehanskega drobljenja surovin, Odpadki iz postopkov destilacije žganih pijač, Odpadna lubje in pluta, Žagovina, oblanci, sekanci, odrezki, les, delci plošč in furnir, Odpadno lubje in les, Mulji tiskarskih barv (deinking) iz recikliranja papirja, Mehansko ločeni izvržki iz papirne kaše odpadnega papirja in kartona, Odpadki iz sortiranja papirja in kartona, namenjenega za recikliranje, Odpadni apneni mulj, Vlakninski izvržki in mulji vlaknin, polnil in premazov iz mehanske separacije, Mulji iz čiščenja odpadne vode, Odpadna neobdelana tekstilna vlakna, Odpadna obdelana tekstilna vlakna, Trdni odpadki, Papirna in kartonska embalaža, Plastična embalaža, Lesena embalaža, Sestavljena (kompozitna) embalaža, Organski odpadki, Pregnito blato iz anaerobne obdelave živ. in rast. Odpadkov, Mulji iz čistilnih naprav komunalnih odpadnih voda, Trdni odpadki iz primarnih sit in filtrov, Papir in karton, Biorazgradljivi kuhinjski odpadki, Les, Plastika, Biorazgradljivi odpadki, Odpadki z živilskih trgov in Kosovni odpadki.
