Skip to content

Obeležili bodo dneva brez alkohola in svetovni dan zdravja

V četrtek, 4.aprila 2024, bodo v organizaciji NIJZ v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti obeležili Dan brez alkohola in Svetovni dan zdravja. Dogodek je v osnovi namenjen strokovni javnosti, je pa na ta dan v knjižnico vabljena tudi vsa splošna javnost, saj bodo ob vstopu v knjižnico v dopoldanskem času, torej v času trajanja strokovnega srečanja, na voljo gradiva, informacije in strokovnjaki, ki naslavljajo različna področja zdravega življenjskega sloga vseh generacij.

Strokovno srečanje je razdeljeno na dva dela. V prvem delu bodo naslovili alkoholno problematiko in obeležili Dan brez alkohola, ki so mu dodali slogan »Če piješ manj ali nič, je tebe več za vse« in v drugem delu »Moje zdravje, moja pravica«. V tem delu se bo podrobno predstavil Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Murska Sobota.

Dan brez alkohola je obeležitev posebnega dne, ki sm ga začeli organizirati v okviru projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola in ga letos izvajamo že šestič.

Svetovni dan zdravja obeležijo vsako leto 7.aprila, na dan ko je bila ustanovljena Svetovna zdravstvena organizacija in predstavlja pomemben trenutek za razmislek o lastnem zdravju.

Letošnji slogan Svetovnega dne zdravja je bil izbran z namenom ozaveščanja in zavzemanja za pravice do univerzalnega dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev, izobraževanja, informacij in obenem pitne vode, čistega zraka, uravnotežene prehrane, primernih bivalnih razmer, dostojnih delovnih in okoljskih pogojev, ter seveda odsotnost diskriminacije.

Kajti, zdravje je človekova pravica in vsak ima pravico do:

  1. Varne in kvalitetne zdravstvene oskrbe brez diskriminacije
  2. Zasebnosti in zaupnosti svojih zdravstvenih podatkov
  3. Informacij o zdravljenju bolezni in privolitvi k zdravljenju
  4. Telesne avtonomnosti in integritete
  5. Tega, da se sam odloča o svojem zdravju

Za Slovenijo je še vedno značilna mokra kultura, ki je posledica dolgoletnega sprejemajočega odnosa do pitja alkohola, ki spodbuja ohranjanje pivskih navad iz roda v rod. Registrirana poraba je v 2022 znašala 10 l čistega alkohola, kar pomeni, da je vsak posameznik, starejši od 15 let, v povprečju porabil 94 l piva, 35 l vina in 3,6 l žganih pijač. Pri tem govorimo samo o registrirani porabi, vsa neregistrirana, ki je predvsem posledica domače pridelave, pa zelo verjetno prejšnjo številko povzdigne vsaj še za petino. Kar 55 % odraslega prebivalstva vsaj enkrat letno pije čezmerno (starost 18 – 74 let; CINDI 2020). To pomeni, da vsak drugi odrasli Slovenec, vsaj enkrat v letu tvega ali pa so pri njemu že prisotne, negativne posledice zaradi pitja alkoholnih pijač.

“V Pomurski regiji beležimo precej višji delež visoko tveganega opijanja (54%) kot je slovensko povprečje (42,8 %). V bistvu celo najvišji v Sloveniji. Podobno je pri deležu prometnih nesreč, kjer je povzročitelj pod vplivom alkohola. V regiji je ta znašal 12,8 %, medtem ko v Sloveniji 8,5%. Stopnja bolezni pripisljivih alkoholu je v regiji 1,8 na 1000 prebivalcev, kar je skoraj enakovredno slovenskemu povprečju, ki znaša 1,7 na 1000 prebivalcev. Lokalne in bolj natančne podatke glede posledic pitja alkohola in drugih zdravstvenih kazalnikov lahko najdete na portalu Zdravje v občini (dostopno na http://obcine.nijz.si/),” poudarja Jasmina Črnko Papić, iz NIJZ OE Murska Sobota.

Kakorkoli že, letos dajejo poseben poudarek prednostim nepitja alkohola.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: