Odprli so razstavo mladega umetnika Tita Recka: Utrdbe in jadra
V razstavni hali Gledališke in koncertne dvorane Lendava je potekalo odprtje zanimive razstave mladega umetnika Tita Recka z naslovom „Utrdbe in jadra“. Prisotnim gostom in obiskovalcem je razstavo predstavil sam avtor Tit Recek, odprla pa jo je vsestranska lendavska umetnica Cvetka Hojnik, sicer članica Društva likovnih umetnikov Maribor, Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, Avstrijskega društva likovnih umetnikov ter Društva mednarodnih svobodnih umetnikov. V celotni zgodbi je še posebej zanimivo, da so vsi razstavljeni eksponati izdelani iz trajnostnih materialov, ki jih je ustvaril avtor Tit Recek, sicer dijak programa tehnik grafičnega oblikovanja na Srednji in poklicni tehniški šoli Murska Sobota. Njegova strast je poleg klavirja in kitare predvsem izdelovanje maket, svoj svet ustvarjanja pa je začel že v otroštvu, ko je bil navdušen nad Lego kockami, ki so postale zanj vir kreativnosti in navdiha. Sprava je ustvaril na desetine maket ladij, vendar se ni ustavil le pri tem. Inspiracije najde v fantazijskih knjiga in filmih kot so Gospodar prstanov in Pirati s Karibov, pa tudi iz lastnih zamisli. Pri svojem ustvarjanju uporablja predvsem trajnostne materiale, kot so les, karton in izolacijska pena. Vedno se nauči novih tehnik, kar mu omogoča nenehno izboljševanje. Vsako maketo oz. kiparsko delo najprej nariše in nato z neverjetno natačnostjo korak za korakom izdela končni izdelek.
Kot je povedal sam, po končani srednji šoli namerava šolanje nadaljevati na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani na smeri Industrijsko oblikovanje. Če bi se lahko profesionalno ukvarjal z izdelovanjem maket, bi bile to zanj uresničene sanje. Ena izmed njegovih želja je postati oblikovalec Lego kompletov. Kot je zapisala Cvetka Hojnik, umetnost „že od nekdaj predstavlja enega temeljnih načinov, s katerimi človek razume in interpretira svet okoli sebe. Preko vizualnega izraza umetniki raziskujejo odnose med človekom, materialom in prostorom ter odpirajo vprašanja, ki presegajo zgolj estetsko izkušnjo. Posebej v sodobni umetnosti se ustvarjalni proces pogosto povezuje z raziskovanjem materialov, njihovega pomena in njihovega mesta v širšem družbenem ter okoljskem kontekstu.“
Razstava predstavlja izbor maket oz. kiparskih del Tita Receka, dijaka četrtega letnika programa grafičnega oblikovanja, ki skozi raziskovanje forme, materiala in prostora razvija prepoznaven in premišljen likovni izraz. Kljub zgodnji stopnji ustvarjalne poti dela izkazujejo jasno zanimanje za temeljna kiparska vprašanja ter kažejo občutek za oblikovno logiko, materialnost in prostorsko razmerje. „Razstavljene skulpture ne delujejo zgolj kot tridimenzionalni objekti, temveč kot prostorske strukture, ki vzpostavljajo dialog z okoljem in gledalcem. Avtor raziskuje odnos med maso in praznino ter s tem odpira prostor za razmislek o tem, kako forma deluje v prostoru in kako jo gledalec doživlja. Pri oblikovanju je prav tako opazna zavestna redukcija oblikovnih elementov. Z omejenimi, vendar jasno artikuliranimi formami avtor dosega berljivost kompozicije, hkrati pa ustvarja napetost med polnim in praznim. Negativni prostor ima pri tem enakovredno vlogo kot materialna masa – praznina ni zgolj odsotnost, temveč aktivni del skulpture, ki soustvarja njen ritem in vizualno dinamiko.“
Po prepričanju Hojnikove, pmemben vidik predstavljenih del je tudi obdelava površine. „Teksture in sledi obdelave materiala razkrivajo proces nastajanja skulpture ter poudarjajo njeno taktilno dimenzijo. Vidni posegi – rezanje, plastenje, sestavljanje ali glajenje – niso prikriti, temveč postanejo sestavni del likovnega izraza. Na ta način delo ohranja sled ustvarjalnega procesa in poudarja materialnost kot enega ključnih elementov kiparske govorice. Posebno mesto v razstavi ima uporaba recikliranih oziroma odpadnih materialov. Takšna izbira presega zgolj formalni vidik in odpira tudi širše družbene ter okoljske razsežnosti. V sodobni umetnosti je uporaba že uporabljenih predmetov pogosto povezana z idejo ponovne uporabe in transformacije. Predmeti, ki so izgubili svojo prvotno funkcijo, z umetniškim posegom dobijo nov pomen in novo estetsko vrednost. Takšen pristop ima svoje korenine že v začetku 20. stoletja, ko so umetniki začeli vključevati vsakdanje predmete v umetniško prakso. Pomemben mejnik predstavlja delo umetnika Marcel Duchamp, ki je s konceptom »readymade« pokazal, da lahko navaden predmet postane umetniško delo, če je postavljen v drugačen kontekst. Ta premik je bistveno vplival na razvoj sodobne umetnosti in odprl možnosti za nove pristope k materialu in formi.“
Tudi v predstavljenih delih reciklirani materiali pogosto ohranijo sledi svoje prejšnje uporabe – praske, obrabo, barvne plasti ali druge znake časa. Ti elementi delu dodajajo dodatno plast pomena, saj nosijo zgodbo predmeta in njegove preteklosti. „Avtor s tem združuje preteklost materiala z novo umetniško interpretacijo ter ustvarja novo vizualno in konceptualno celoto. Takšno razumevanje plastike lahko umestimo v širši kontekst modernističnega raziskovanja forme, kjer je odnos med notranjim in zunanjim prostorom bistveni element kiparske strukture. V tem pogledu lahko najdemo sorodnosti z raziskovanji, kakršna je razvijal Henry Moore, pri katerem odprtine in preboji v masi ustvarjajo organsko povezanost prostora in skulpture. V slovenskem prostoru se podobna občutljivost za ritmizacijo mase in notranjo dinamiko strukture pojavlja tudi v delih kiparja Drago Tršar. Njegova dela pogosto presegajo statično pojmovanje kiparske forme in poudarjajo energijo, ki se vzpostavlja znotraj samega materiala. Razstava tako razkriva proces raziskovanja in oblikovanja lastnega umetniškega izraza. Med posameznimi deli je zaznati kontinuiteto v razmišljanju o materialu, formi in prostoru, kar kaže na razvoj premišljene ustvarjalne poti. Čeprav gre za dela mladega avtorja na začetku njegovega umetniškega razvoja, razstava že nakazuje občutek za kiparsko strukturo, eksperimentiranje z materiali in sposobnost vizualnega razmišljanja,“ razmišlja Cvetka Hojnik, ki dodaja, da so takšne razstave pomemben prostor za predstavitev mladih ustvarjalcev, saj omogočajo vpogled v njihov ustvarjalni proces ter spodbujajo nadaljnje raziskovanje in razvoj umetniškega izraza. Prav radovednost, odprtost do materiala in pripravljenost na eksperiment so tisti elementi, ki pogosto vodijo k nastanku novih in zanimivih umetniških poti.
„Razstava tako ne predstavlja le pregleda dosedanjega ustvarjanja, temveč predvsem jasno izhodišče za nadaljnji razvoj umetniške poti. V predstavljenih delih je mogoče prepoznati radovednost, raziskovalni pristop ter občutek za material, prostor in formo – lastnosti, ki so bistvene za razvoj sodobnega kiparskega izraza. Prav odprtost do eksperimenta, pripravljenost na raziskovanje novih materialov ter sposobnost oblikovanja osebnega vizualnega jezika nakazujejo potencial, ki presega okvir šolskega prostora. Takšna ustvarjalna drža ne govori le o tehničnem obvladovanju medija, temveč tudi o razvoju avtonomnega umetniškega mišljenja. Razstava zato deluje kot pomemben korak na začetku poti, kjer se že oblikujejo zametki avtorske poetike in ustvarjalne samozavesti, ki lahko v prihodnje preraste v prepoznaven in samosvoj umetniški izraz,“ je še dodala umetnica Cvetka Hojnik.
Tit si šolanje želi nadaljevati na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (Foto: osebni arhiv)