Ribiči ogorčeni na državo in „samovoljne kapitaliste“; Na območju Ščavniške doline močno ogrožene ribe in vse drugo vodno življe v reki Ščavnici ter Blaguškem jezeru
Tiskovna
predstavnica Policjske uprave Murska Sobota, Suzana Rauš, nam je
potrdila, da so policisti PP Gornja Radgona v naselju Blagoš
obravnavali sum „storitve
kaznivega dejanja Obremenjevanje in uničenje okolja po 332. členu
KZ-1 in o zadevi zbirajo obvestila“, kot je dejala. S tem so na PU
Murska Sobota potrdili, da se je v Blaguškem jezeru zgodilo hujše
kaznivo dejanje zoper naravo, še posebej pa naj bi ogrozil in uničil
ribji zarod, ter tudi drugo življe v tem slovenskogoriškem biseru.
Zato so, poleg številnih ljubiteljev narave in okolja, še zlasti
ogorčeni ribiči iz Ribiške družine Radgona – Temeljna enota
Videm, ter tudi drugi ribiči iz Slovenije in tujine, ki na jezeru
pogosto lovijo trofejne ščuke, some, krape, smuče, ostriže ipd.
Kaj se je pravzaprav v teh lepih pomladnih dnevih zgodilo na
Blaguškem jezeru pa so nam pojasnili predstavniki TE Videm: „Na
Blagušu je nekdo na lastno željo in voljo odprl ventil na jezu in
spustil nivo vode za vsaj 40 cm (policisti so sicer ugotovili, da še
veliko več op.p.). Poklicali smo policijo in pristojne, da ugotovijo
kdo je odgovoren za to podlo dejanje, saj dobro vemo, da je čas
drsti in “valjenja” iker ščuke in smuča. Kakšna bo
kratkoročna in dolgoročna škoda je težko oceniti, trenutno pa se
rešujejo školjke, ki so ostale na suhem… V težavah so tudi
večje, kapitalne ribe, saj vode primanjkuje in vse bi se vsaj zanj
rešilo, če bi se jezero spet napolnilo“.
Ob tem Uroš
Slekovec iz TE Videm dodaja, kako ribiči verjamejo, da bodo
„pristojni organi našli odgovorne in da bodo le ti strogo
kaznovani“. Pokazal je tudi, kako zgleda
drstišče dan po namernem, samovoljnem izpustu vode… „Prava
katastrofa…Ves ribji mladež ščuke, smuča in ostriža je šel po
gobe“. Še bolj ostri so nekateri drugi ribiči, ki prav tako
pričakujejo, da bodo organi pregona odkrili storilca ter ga ustrezno
kaznovali. „Ne morem verjet, da je lahko folk tako pokvarjen. Groza
od groz. Tisti, kateri je to naredil naj se zamisli kako bi bilo če
bi njemu odklopili vodo in elektriko“… so jezni ribiči, ki sicer
že obtožujejo določene ljudi, toda naj svoje delo opravijo uradne
osebe. Nekateri so celo prepričani, da je to „neslavno početje“
izvedel nekdo izmed ribičev, ali ljubosumnih domačinov. „Ne morem
verjeti! Kako lahko nekdo naredi škodo naravi in življenju v njej,
bodisi v imenu razvoja turizma in kraja, ali iz kakršnega koli
drugega razloga. Očitno je tudi tukaj v ospredju samo kapital. Na
jok mi gre, ko vidim, koliko iker ščuke in smuča je uničenih v
tem drstišču – mirni coni na Blaguškem jezeru. Vse je gotovo“,
je žalostno razlagal še en izmed strastnih ribičev.
Če
bodo policisti ugotovili, kdo je storil omenjeno kaznivo dejanje, mu
po prvem (1-6) odstavku 332. člena KZ-1 RS, ki se nanaša na
obremenjevanje
in uničevanje okolja, grozi do pet let zapora.
Blaguško jezero, turistični biserček občine Sveti Jurij ob Ščavnici, je nastalo v šestdesetih (1961/63) letih prejšnjega stoletja, ko so v vasi Blaguš zajezili Blaguški potok, ki izvira nekje pod Cerkvenjakom in se v Biserjanah izliva v reko Ščavnico. Jezero je bilo ustvarjeno z namenom, da bi v času poletnih suš namakali bližnja polja in zbirali odvečno vodo v času jesenskih in spomladanskih poplav, v poletni suši pa so namakala polja. Danes služi jezero predvsem ribolovu, namenjeno pa je tudi sploh ljubiteljem narave in čez dan privablja številne obiskovalce, rekreativce in ribiče ter je prijetna izletniška točka, predvsem v poletni sezoni, ko je dobro obiskano, saj imajo urejeno tudi kopanje. Za Blaguško jezero se je v letih 1997 in 1998 zelo zanimal tudi nekdanji smučarski zvezdnik Marc Girardelli, Avstrijec, ki je tekmoval za Luksemburg. Girardelli je bil pripravljen vložiti več milijonov nemških mark, a je takrat žal tujo naložbo preprečila naša birokracija. Kljub propadlemu poslu s petkratnim skupnim zmagovalcem svetovnega pokala je njegov slovenski prijatelj Mario Herzog uredil nekoč divje kopališče, v katerem se je po neuradnih podatkih utopilo okoli 30 ljudi.
Ob jezeru že precej časa trajajo tudi razni poskusi za oživitev turizma, vendar kakšnih večjih uspehov in napredka pri tem ni bilo. A se to sedaj utegne spremeniti, saj zasebni lastnik zemljišč okrog jezera, omenjeni Mario Herzog, ob jezeru trenutno ureja površine za kampiranje, zraven pa že v gozdu ob jezeru stoji tudi nekaj glamping hišk. Herzog si želi urediti kompleks s 16 bivalnimi enotami, prostorom za gostinsko ponudbo in druženje. „Dejansko ob Blaguškem jezeru urejamo infrastrukturo in vse potrebno za ureditev manjšega turističnega kompleksa. Vključeval bo 16 bivalnih enot, prostor za gostinsko ponudbo in druženje. Na novo bo urejen most čez potok, čolnarna in ob vodi, kot že do sedaj, dostop za kopalce. Oblikovno in vsebinsko se trudimo okolje ohraniti in varovati, tudi v smislu zakonodaje, zato močnejših posegov ob ali na vodi ne načrtujemo,“ nam je pred časom pojasnil Herzog ter dodal, da želijo dela zaključiti v letošnjem letu, česar se veseli tudi domači župan Anton Slana.
