Ker mu ne prisluhnejo namerava Franc Košar čez zelo prometno občinsko cesto postaviti betonske in kovinske ovire; Na občini trdijo, da zemljišče ni njegovo…
Meje in mejni kamni so od vekomaj povzročali takšne in drugačne med sosedske in meddržavne spore. Ni redkost, da so se prav zaradi neurejenih mejnih zadev začele tudi vojne med državami, zaradi istih zadev pa je v preteklosti, žal pa tudi danes, pogosto tekla kri tudi med sosedi in celo med brati oz. krvnimi sorodniki. Kaj takega se ne bo zgodilo v Sovjaku, lepi vinogradniško-sadjarski vasi, dober streljaj od Blaguškega jezera in Svetega Jurija ob Ščavnici, a je neurejenost mejnega spora med tamkajšnjim domačinom Francem Košarjem, ki bo januarja prihodnje leto staro 80 let, in ki sicer že od leta 1956 ne živi več v Sovjaku, in lokalno skupnostjo, občino Sveti Jurij ob Ščavnici, dosegla vrhunec. Ker ne vidi druge rešitve „po mirni in sporazumni poti“ je ogorčeni Košar zagrozil, da bo v primeru, če mu občina ne „plača odškodnino“ na občinsko cesto, ki naj bi tekla po njegovem zemljišču, zabetoniral ovire in vsem zagrenil življenje.
Možakar, ki si zaradi težav s kolki med hojo pomagal z berglami, je v svojih namerah odločen, in kot nam je zatrdil, ni nobene možnosti, da groženj ne bo realiziral, če se z lokalno skupnostjo, v dveh tednih po objavi v Slovenskih novicah, ne bo uspel dogovoriti. „Zavedam se, da cesta mora biti, saj je tod potekala prometnica že v času Marije Terezije, toda tudi druga stran se mora zavedati, da ta poteka po moji zemlji. Zato naj plačajo odškodnino za za 209 kvadratnih metrov mojega zemljišča, saj so mi vzeli 1,40 metra parcele v celotni dolžini ob moji hiši, ki znaša 26.000 evrov. Poleg tega naj pri moji hiši uredijo ustrezno škarpo, da lahko zapeljem s ceste na svoje parkirišče in nato v garažo, ne pa kot je sedaj, da moram peljati čez sosedovo zemljišče, ker se ne moram po svojem. Prav tako zahtevam, da uredijo, da se zaščiti moja fasada, ki je vedno, ko dežuje cela zamazana, ker izpod pnevmatik šprica na vse strani. Torej, moje zahteve so popolnoma človečke in zato tudi terjam, da se vse nemudoma uredi, saj čakam že več desetletij, še posebej kritično pa je od leta 2012, ko so nazadnje cesto tod mimo urejali“, je odločen Franc Košar, ki je sicer rojen 18.1.1941, in je že kot 15-letnik, davnega leta 1956 odšel v Ljubljano, zadnjih šest desetletij, od 1960 pa živi v Mariboru. Dodal je, da resda živi v Mariboru, kjer ima tudi tri otroke z družinami, toda zelo pogosto je tudi v Sovjaku, kjer si je, kot upokojeni obrtnik gradbene stroke, zgradil hišo. Še posebej je pogosto v rojstnem kraju po ženini smrti pred sedmimi leti, prav v teh dneh pa je začel z obrezovanjem sadnega drevja in trsov. Našega sogovornika še posebej boli, da je moral že leta 2015 plačati še globo, ki mu je izrekel okoljski inšpektor…
Župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, pa je po drugi strani prepričan, da v celotni zadevi ni nič spornega. „Že vsak državljan, ki ima ustrezno registracijo se lahko v katastru nepremičnin prepriča, da po njegovem sporno zemljišče sodi v ‘družbeno lastnino v splošni rabi’. In tudi, če bi želeli in imeli denar, ki ga g. Košar zahteva mu ne bi mogli plačati, ker bi to bilo zelo sporno. Če pa sam vseeno meni, da je oškodovan bo pač moral pravico poiskati na ustreznem sodišču“, nam je zatrdil župan Slana, ki kljub temu dodaja: „Ob zemljišču parc. št. 1281/5, k.o. Sovjak, v lasti g. Franca Košarja, poteka kategorizirana občinska cesta – lokalna cesta LC388091 Terbegovci – Brezje. Vzdolž zemljišča g. Košarja navedena cesta poteka po zemljišču parc. št. 1334 k.o. Sovjak, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot Družbena lastnina v splošni rabi – pota. Katastrska meja med obema parcelama je urejena, določena je bila z odločbo Geodetske uprave RS – Geodetske pisarne Gornja Radgona, št. 02112-352/2009-15, z dne 4.12.2014. Iz skic je razvidno, da občinska cesta ne poteka po zemljišču g. Košarja. Menim, da med Občino Sveti Jurij ob Ščavnici in g. Košarjem ni nobenih nerešenih mejnih vprašanj“.
Kaj pravijo pravniki?
O lastništvu zasebnih zemljišč, ki so po dejanski rabi javne ceste, so oktobra lani, govorili tudi na Dnevih slovenskih pravnikov v Portorožu. Po mnenju Francija Gerbca, univ. dipl., pravnika, podpredsednika Izvršilnega odbora Zveze društev pravnikov Slovenije, gre za eno najpomembnejših „pravno-političnih in ekonomskih vprašanj, ki ostaja odprto vse od nastanka samostojne slovenske države na prejšnjih ’45 let podlage’. Gre tudi za eno od področij najbolj množičnega kršenja ustavnih načel in temeljnih človekovih pravi v naši državi“, trdi ugledni pravnik, ki je prepričan, da je „po obsegu (površini) nezakonito kategoriziranih lokalnih javnih cest in javnih poti in s tem povezane vrednosti dejanske, ne pa tudi pravno izvedene, razlastitve zemljiškoknjižnih lastnikov zemljišč so v naravi in po odlokih občin v dejanski lasti občin, je problem večji, kot so ga predstavljali hrvaških in bosanski devizni varčevalci ter tako imenovani ‘izbrisani’. Pravzaprav gre za največje nerešeno vprašanje denacionalizacije, ki je ostalo prezrto tudi zadnjih 17 let po tem, ko je Ustavno sodišče RS, 9. maja 2002 sprejelo znano odločbo s katero je razveljavilo 85. člen takratnega Zakona o javnih cestah in 137 člen Zakona o zemljiški knjigi“.
Po mnenju pravnikov na omenjenem srečanju v Portorožu je vprašanje lastništva zasebnih zemljišč, ki so po dejanski rabi javne ceste, nujno „urediti s posebnim zakonom in predvsem zagotoviti občinam ustrezna finančna sredstva za plačilo razumnih, poštenih odškodnin lastnikom teh zemljišč , in sicer tako iz kohezijskih sredstev EU v naslednji finančni perspektivi 2021-2027, kakor tudi iz namenskih sredstev države in občin“. Slednje so v zadnjih petih letih povečale zajem nadomestila za uporabo stavbenega zemljišča s 157 na več kot 220 milijonov evrov letno, toda teh povečanih prilivov v veliki večini, po prepričanju pravnikov, ne uporabljajo za enega od namenov, za katerega je bila ta dajatev pred 35 leti sploh uvedena. Po prepričanju podpredsednika IO Zveze društev pravnikov Slovenije, Francija Gerbca, je nujno z zakonom določiti enotna merila za vrednotenje teh zemljišč in določanje odškodnin ter predpisati učinkovite postopke za izvedbo te naloge. „Očitno zaenkrat za kaj takega ni bilo politične volje ne na državni ne na lokalni ravni. Tega sramotnega madaža, naše polpretekle zgodovine se ne da odstraniti samo z grožnjami države občinam o predčasni razrešitvi županov in občinskih svetov, če ne bodo uredili tega aktualnega problema. Zato smo sprejeli tudi predlog, da skupaj z drugimi strokovnimi organizacijami pripravimo in vložimo pobudo civilne družbe za posebno zakonsko ureditev lastništva zemljišč, ki so kategorizirane javne ceste brez zakonite podlage. Ali nas bo kdo slišal“, se sprašuje Gerbec.
