Na „Grajskem dnevu“ na negovskem gradu je vsakdo našel nekaj zase
Srednjeveški Negovski grad, na katerem tačas potekajo obsežne obnovitvena dela, je bil v znamenju prireditve „Grajski dan 2025“, katero je ob podpori Zavoda Kulprotur Gornja Radgona, priredilo Turistično društvo Negova – Spodnji Ivanjci. Celodnevna prireditev, se je pričela že ob 6.30 s košnjo grajskega pobočja, kjer je znamenito rastišče narcis, nadaljevalo se je z ocenjevanjem domače rdečke ter odprtjem razstave treh zgodovinskih osebnosti, ki izhajajo iz Negove. Najprej so se zgodaj zjutraj pred vhodom na grajsko dvorišče zbrali kosci, katere je nagovoril predsednik TD Negova – Spodnji Ivanjci Zdenko Bratuša. Med drugim je dejal: »Danes smo se zbrali, da na stari način pokosimo, kot že nekaj let, grajsko pobočje, ker rastejo znamenite narcise. V preteklosti so se kosci opravili na travnik, ko se je delal svit, tako da so ujeli roso, saj kosa tako boljše reže. Mi smo se zbrali, da ročno, tako kot nekoč, pokosimo to strmo pobočje in na tak način obudimo in ohranimo tradicijo košnje s kosami, ki so pritrjene na ratišče.« Preden so se podali na »travnik«, kjer so kosili, so se okrepčali »kačjo slino«, vé se, z domačo slivovko, ki jo je koscem ponudil »gospodar« Zdenko.
Za okrepčilne požirke so poskrbeli tudi kosci, ki so se udeležili košnje. Pred pričetkom košnje je kosec Jože Marušič, prikazal klepanje kose na »stolecu«, na katerem se nahaja »babica« , klepač pa je s kladivom, ki mu rečejo klepač, klepal koso. In, že se je začela košnja. Ta je bila zelo zahtevna, saj je bila trava visoka, ponekod poležena. Breg pokosijo vsako leto, ko dozorijo trave, predvsem pa narcise, ki so ponos kraja Negove in so zaščitene, saj jih ni dovoljeno trgati ali izkopavati. Kosci so kosili v »štraf«, se pravi v vrsti kot so to počeli v preteklosti, ko je na travniku kosilo 20 in več koscev, ki so kosili v redi-vrsti. V preteklosti so redi, ki so jih ustvarjali kosci s košnjo, raztrosili z grabljami ženske ali mali večji otroci, tokrat pa je to nalogo opravil Andrej Kačič. Posušeno travo, se pravi seno, društvo pospravi v kopico, ki je skozi poletje na ogled turistom, ki obiskujejo negovski grad. Da je bila košnja, v takem zaporedju kot v preteklosti, je gospodar po končani košnji povabil kosce na obilno pojedino, katero so pripravile članice društva, Da kosci niso bili žejni, so organizatorji koscem ponudili Grajsko vino-rdečko, ki jo vsako leti iz grajskih brajd pridela društvo. Hranijo ga v grajski kleti, zanj pa skrbi kletar Milan Rojko. Pojedino so zaključili s priboljškom, to je prleško gibanico, ki so jo gospodinje tudi v preteklosti ponudile koscem ob zaključku košnje.
Po končani ročni košnji se je pričelo ocenjevanje domače rdečke. Na to tradicionalno ocenjevanje je prispelo 21 vzorce, ki jih je ocenjevala komisija, ki jo je vodil znani vinar in vinski vitez, sicer pa tudi predsednik Društva vinogradnikov Radgonsko – Kapelskih goric Milan Kolarič. Kot je ob zaključku ocenjevanja povedal, vinogradniki, ki dajejo vina v ocenjevanje, pridelujejo vedno kvalitetnejšo rdečko. Po njegovem so bili vsi vzorci dobri, a je v letu 2024 najboljšo rdečko je pridelal Vili Kur iz Kunove. Ob koncu ocenjevanja, se je predsednik TD Negova – Spodnji Ivanjci Bratuša, zahvalil predsedniku in članom, ki so ocenjevali vino, da so pomagali pri izpeljavi ocenjevanja.
Prireditev Grajski dan, so organizatorji zaključili z odprtjem razstave teh znamenitih Negovčanov: Matije Slekovca, Matije Mavriča in Mirka Hajnžiča. Kot je povedal predsednik Zdenko Bratuša, želijo z razstavo, ki bo na ogled obiskovalcem gradu, predstaviti tri može, ki so s svojim delovanjem veliko prispevali za Negovo. Matija Slekovec, ki je bil rojen v Kunovi, sedaj tam živi Darko Ornik z družino, je ustvaril zanimivo Kroniko Negove, ki je ohranjena v župnišču v Negovi. Matija Mavrič, ki je bil organist, tudi župan občine Negova, je bil znan tudi kot geometer, saj je s svojim znanjem določeval meje parcel, predvsem ob sporih pri določitvah meja. Izdelal je tudi orgle (harmonij), ki so tudi del razstave o njegovem življenju. Mirko Hajnžič, je posebej zanimiva osebnost Negove, saj je v Negovi bil dejaven na kulturnem področju, kjer je vodil Tamburaško skupino in tudi pevske zbore in še kaj. Doletela pa ga tragika, saj je bil z družino izgnan in domovine in je živel in delal na Koroškem v Avstriji. Predsednik se je ob odprtju razstave, zahvalil vsem, ki so prispevali material o teh treh osebnosti, Mavričevim potomcem, pa da so društvu izročili tudi orgle ali harmonij.
Za prijetno celodnevno dogajanje na Gradu v Negovi, je vredno pohvaliti TD Negova – Spodnji Ivanjci, ki s svojimi prireditvami prinaša gradu »življenje«. (L.K.)
Na grajskem dnevu v Negovi se je odvijalo veliko zanimivega (Fotografije: Ludvik Kramberger in Zdenko Bratuša)