Na radgonskem območju lani zavrženo 1.349.392 kg hrane
Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je ob današnjem mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, objavil podatke o zavrženi hrani na območju Slovenije za lansko leto. Po teh podatkih je lani vsak Slovenec zavrgel 68 kg hrane, kar je kilogram več kot leta 2019. Po teh podatkih smo v Sloveniji lani zavrgli 143.570 ton hrane, v letu 2017, ko je denimo vsak Slovenec zavrgel 64 kg hrana pa smo v Sloveniji zavrgli kar 131.800 ton odpadne hrane. Tukaj je še podatek za leto 2013, ko je vsak Slovenec zavrgel 57 kg hrane. Sicer pa je med zavrženo hrano vse več take, ki je bila še užitna. V letu 2017 je bilo te hrane 38 odstotkov, lani pa že kar 43 odstotkov. Odpadna hrana, ki konča v sistemu ravnanja z odpadki na območju vse Slovenije, se v največji meri predela v bioplinarnah, sledi predelava v kompostarnah…
SURS ob tem ne poroča koliko odpadne hrane je nastalo po posameznih slovenskih občin. Smo pa na podlagi podatkov o številu ljudi in povprečnih slovenskih količinah zavržene hrane posameznikov prišli do približnih podatkov območja občin Upravne enote Gornja Radgona. Po tem izračunu so bile po občinah radgonske upravne enote lani zavržene sledeče količine hrane: Na območju občine Apače 240.244 kg, občine Gornje Radgone 572.356 kg, občine Radenci 347.616 kg in občine Svetega Jurija ob Ščavnici 189.176 kg. Skupno je bilo tako lani na območju UE Gornja Radgona zavrženo kar 1.349.392 kg hrane. Ker je bilo v vsej Sloveniji 43 odstotkov zavržene hrane še užitne, je tako na vsem radgonskem območju bilo med zavrženo hrano kar 580.238 kg še užitne hrane. Žalostno, a ne?
S prispevkom sicer želimo »opozoriti«, da naj vsak posameznik poskrbi, da bo čim manj zavržene hrane, še posebno takšne, ki je užitna. (F.K.)
