Skip to content

Na minus 10 so stisnili vinski desert z blizu 200 oekslov sladkorja!

V Steyerjevem vinogradu na Plitvičkem Vrhu so imeli ledeno trgatev traminca in laškega rizlinga

Čeprav je v zadnjem času, predvsem zaradi nekoliko hitrejšega dozorevanja grozdja, a tudi zaradi problemov s pandemijo covid, nekoliko manj posebnih trgatev, ki so jih vinogradniki na severovzhodu države pripravljali ob posebnih praznikih (Miklavževa, Prešernova, Božična, Štefanova, Silvestrov, Novoletna, Treh Kraljev, Antonova, Svečnična…), so se nekatere vseeno ohranile. Tako je tudi na Vinogradniško – vinarskem območju Gornje Radgone, torej Radgonsko – Kapelskih goric, kjer premorejo veliko odličnih vinogradnikov. Med najpomembnejšimi, največjimi in najuspešnejšimi je vsekakor tudi Vinogradništvo Steyer iz Plitvice v Apaški dolini, ki je med ohranjanjem tradicije, včeraj pripravilo eno izmed zadnjih ‘zimskih’ dejanj v vinogradih na tem vinorodnem območju. Zgodilo se je na dan 13. januarja, torej teden po verskem prazniku sv. Treh Kraljev, in sicer so pri minus desetih stopinjah Celzijusovih, kar je najnižja temperatura v tekoči zimi.

V družinskega Vinogradništva Steyer so sicer običajno trgali ob svetih Treh kraljih, a ker je takrat bilo toplo, se je izplačalo čakanje. Tako so sedaj v svojem vinogradu na Plitvičkem Vrhu, pripravili tradicionalno »kraljevo« trgatev, ki je dejansko bila ledena, saj je živo srebro že nekaj dni globoko pod ničlo. Nove ledene trgatve so se pri uglednemu in znanemu slovenskemu vinogradniku, še posebej veselili. Kako tudi ne, saj so tokrat natrgali nekaj dejansko posebnega, kajti več kot očitno je, da bo na okoli 500 trsov, traminca, katerega jagode so bile več kot zdrave, pridelali več kot 200 litrov vrhunske kapljice, ledenega Kraljevega traminca, ki je ob trgatvi »tehtala« praktično neverjetnih 190 oekslov, kar pomeni nad 40 odstotkov sladkorja. Zraven pa so potrgali še zmrznjene jagode laška rizlinga z okoli 200 trsov, kar pomeni še dodatnih 100 litrov vrhunske kapljice, ki je ob stiskanju okoli 165 oekslov sladkobe. Tako traminec, kot laški rizling bodo sedaj došolali in kot unikate ponudili v manjših lepih stekleničkah. Večino pa bodo tako namenili za promocijo svojim poslovnim partnerjem in prijateljem.

Kot nam je povedal gospodar Vina Steyer, Danilo Steyer, sicer tudi vinski vitez in svetovalec, so letos bili pravi pogoji za pridelavo ledenega vina. Tri kraljevo vino pa imenujejo zato, ker so leta 1997 opravili prvo posebno trgatev na dan sv. Treh kraljev. Dodal je, da je sploh letnik 2021 bil odličen tako po kakovosti, kot malo manj kvantiteti. S prodajo so tudi zadovoljni, kajti kljub epidemiološki situaciji so njihova vina in penine našla pot do izbirčnih potrošnikov, ki jih tudi pri nas, še posebej v nekaterih tujih državah vedno več, saj cenijo kvaliteto in kulturno pitje vrhunske kapljice… Sicer pa družba Steyer vina obdeluje 20 ha vinogradov in pridela 100.000 in več litrov vina. Čeprav imajo kar nekaj sortnih vin, je večina vinogradov zasajena z sorto dišeči traminec, katerega vina šolajo v lesenih sodih po metodi baricqe. Vrhunska vina, njihova stalna znamka je dišeči traminec Exkluziv, prodajajo po vsej Sloveniji, zunaj nje pa tudi v Angliji, Franciji, Italiji, na Nizozemskem, Švedskem, Japonskem, v Bosni in Hercegovini, Črni Gori in Srbiji. Ob tem pridelujejo tudi peneče vino na osnovi dišečega traminca…

Kakorkoli že, posestvo Steyer slovi po vrhunskih vinih. Sedanji gospodar, vinar Danilo Steyer je pred nekaj leti, od očeta in mame, Jožeta in Jožice, ki še danes pomagata, prevzel družinsko vinarstvo, ki sega vse v leto 1934. Pred nekaj leti je družina Steyer v Plitvici odprla prenovljen in dograjen proizvodno-poslovni vinogradniški objekt, ki se razteza na kar 1.550 kvadratnih metrih. Celotno posestvo Steyer je veliko 30 hektarjev, od tega je 20 hektarjev vinogradniških površin z 80 tisoč trsi. Letno pri Steyerjevih pridelajo več kot sto tisoč litrov vina, največ seveda njihove hišne sorte – dišečega traminca. „Dišeči traminec se predstavlja v vseh kombinacijah, od suhega vina do sladkega, predelanega po tehnologiji barik, do oranžnega vina Steyer Mark extrem. Seveda ne manjka dišeča penina, ki se lepo prileže v teh vročih dnevih,” pravi Danilo, ki kot predstavnik tretje generacije nadaljuje zgodbo, ki jo je leta 1934 začel njegov ded Jožef Steyer. Slednji je z ženo postavil temelje domačije in kovaške delavnice ter svoje življenje posvetil kovaški obrti.

„Iz tega časa na domačiji še stoji kovaški dimnik. Moj oče, prav tako Jožef, je kmetijsko dejavnost preusmeril v poljedelstvo in živinorejo. S trdim delom v avstrijskih vinogradih in kleti je prisluženi denar vlagal v posest.” pravi Danilo, ki je po prevzemu domačije, skupaj z ženo Magdo ter hčerko Vanejo in sinom Markom, stvari spet obrnil v čisto svojo smer, saj se popolnoma preobrazila v vinogradniško-vinarsko posestvo. Z mešanico poguma, vznesenosti in mladostnega zagona ter ljubezni do žlahtne trte je začel uresničevati svoje sanje. “Posadil sem prve trte, postavil novo klet in seveda vstopil na vinski trg. Z jasno vizijo, voljo in zaupanjem vase in v svoja vina sem si utiral pot v oblikovanju blagovne znamke.” Danilo je prepoznal potencial, ki ga je skrival traminec, in izkoristil prednosti vinogradniškega okoliša, ki daje odlične pogoje za vrhunsko kakovost te sorte (od podnebja do sestave tal). “Traminec zahteva natančnega, doslednega vinarja, ki ve, kaj sorta lahko doseže in ponuja. Traminec je pravzaprav tudi sorta, ki ni razširjena po svetu, kakovost doseže samo v nekaterih vinorodnih okoliših in zato smo ponosni, da lahko to sorto uspešno pridelujemo prav tukaj pri nas.”

Pri razvoju vinogradništva, ki se je začelo leta 1992, ko je bil tudi njihov prvi letnik vina na trgu, torej letos praznujejo 30 let vinogradništva in vinarstva, je pomembno vlogo odigrala vsa družina, kjer vsak posameznik prispeva svoj nezamenljivo in enkratno vlogo. “Trti z ljubeznijo in spoštovanjem daješ vse, kar potrebuje, da lahko daje najboljše. S spoštovanjem se oziraš v nebo, da ji prizanese s hudim in da jo grejejo topli sončni žarki in moči blagodejen dež. In potem se veseliš tistih čarobnih jesenskih trenutkov, ko trgaš njen žlahtni sad. Srce se ti smeje, ko poskušaš sladke jagode in v mislih že vidiš kozarec in v njem zlate kapljice…

Fotografije: O.B. & Jaka Kniplič

One thought on “Na minus 10 so stisnili vinski desert z blizu 200 oekslov sladkorja!

  1. Opozoril bi, da so pogoji za ledeno trgatev:
    – povprečje dnevno/nočne temperature v 72 urah mora biti med -6 do -7 stopinj celzija, takšnih temperatur pa Pomurje ni doživelo še v mesecu januarju,
    – povprečje vremena v Žireh (https://www.vreme-ziri.si/tabelaricni_prikaz.php), ki so na Gorenjskem in ležijo 479 m nadmorske višine mnogo odstopajo od tega povprečja in če bi bilo grozdje pobrano v Žireh v času od 9. 1. 2022 do 13. 1. 2022, ko je bilo pobrano in stisenjeno grozdje na Plitkičkem vrhu še zdaleč niso bile take. Plitkički vrh pa je na nadmorski višini 279 m.

    Vaše trdtve primerjajte s podatki iz ARSA v času od 9. 1. 2022 do 13. 1. 2022 in preračunajte povprečno temperaturo in, če so klimatski pogoji izpolnjeni, so tudi izpolnjeni pogoji za pridelavo ledenega vina, drugače pa se pridelana tekočina lahko razvrsti le med jagodni izbor.

    S takim člankom spoštovani novinar delate krivico vsem drugim vinogradnikom, ki čakajo na ustrezne klimatske pogoje in so/sem takšno vino tudi pridelal in zato dobil ustrezno odločbo.

    Lep pozdrav,

    Andrej

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

error: