V Sveti Trojici v Slovenskih goricah je bilo v nedeljo tradicionalno žegnanje
Rimsko katoliški verniki so minulo nedeljo, 31. maja obhajali premakljiv praznik Sveta Trojica. Ob tem prazniku, ki je prvo nedeljo po Binkoštih, se kristjani spominjajo skrivnosti Svete Trojice – troedinega Boga. S praznikom Svete trojice se sicer končuje velikonočna doba in začenja liturgični čas med letom (čas navadnih nedelj), ki traja do začetka adventa. Letos bo začetek adventa v nedeljo 29. novembra. Praznik Svete Trojice slavijo poleg v Rimsko katoliški, tudi v številnih drugih krščanskih cerkvah. Tako je zadnjo nedeljo v letošnjem maju je bilo v Sveti Trojici v Slovenskih goricah zelo slovesno. Ob tem je bil na ploščadi pod vznožjem cerkve tradicionalni kramarski sejem. Slovesno pa je bilo tudi v cerkvi, pa čeprav je župnija Sveta Trojica v soupravljanju Župnije svete Marije Maribor. To pomeni, da v Sveti Trojici v Slovenskih goricah nimajo več stalnega duhovnika in tam ni vsak dan svete maše.
Sicer pa kraj Sveta Trojica v Slovenskih gorica, ki je tudi središče istoimenske občine, je med leti 1952 in 1992 nosil ime Gradišče v Slovenskih goricah. Tačas živi po podatkih SURS v Sveti Trojici v Slovenskih goricah 927 ljudi. V kraju se veliko gradi in število ljudi se povečuje. V zadnjih petih letih se je število prebivalcev povečalo za 97. V Sveti Trojici stoji kip Ivana Cankarja, saj je naš največji pisatelj med novembrom 1910 in majem 1911 živel v Sveti Trojici, kjer je napisal tudi dramo Lepa vida.
Ob tem pa še iz tokratnega oznanila trojiške cerkve povzemamo zanimivost, v kateri je obeležen spomin na nekdanjega radgonskega kaplana Jožeta Čeha, ki je bil prvi kaplan v radgonski župniji po drugi svetovni vojni in to v času župnikovanja Franca Puncerja. Zapis je sledeči »Naši očaki Frančiškani, p. Simon (Joše) Čeh (* 16. 2. 1919 Hvaletinci, ŽU Sv. Andraž v Sl. goricah, + 8. 1. 1984 Murska Sobota). Jože je bil duhovnik mariborske škofije, posvečen leta 1944 v Ljubljani, ker so Maribor med vojno zasedli Nemci. Deloval je na Logu v župniji Brezovica pri Ljubljani, v domači župniji Sv. Andraž in v sosednjih župnijah, kot kaplan v Sv. Ani v Slovenskih goricah, v Gornji Radgoni in na Vranskem in bil župnik na Gornji Ponikvi pri Žalcu. Leta 1962 je vstopil v frančiškanski red in bil po noviciatu nastavljen na Brezje, v Novo mesto, nato je bil v Sveti Trojici v Slovenskih goricah, v Nazarjah, v Mariboru in spet v Sveti Trojici. Bil je goreč duhovnik, pridigar, spovednik in katehet, ljudski misijonar, pobožen in vesten. Žal je zelo trpel zaradi dolgoletne bolezni. Umrl je v bolnišnici Rakičan v Murski Soboti, pokopan je v domači župniji Sv. Andraž v Slovenskih goricah.
Pokojnega duhovnika Jožeta Čeha sva avtor prispevka, s prijateljem v letu 1957 obiskala na Vranskem, kjer je bil ta kaplan po odhodu iz Gornje Radgone. Tam je bil takrat župnik Vekoslav Grmič iz Dragotincev pri Svetem Juriju ob Ščavnici, ki je bil nato naslovni mariborski škof. Iz Gornje Radgona v 120 kilometrov oddaljeno Vransko sva se s prijateljem vozila s kolesi reci in piši kar 12 ur. Po štirih dnevih bivanja na Vranskem smo se vsi trije odpeljali v Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Naslednji dan pa sva se vrnila domov. Takratni najini prevoz s kolesu na Vransko in nazaj je bil zares posebna atrakcija. Oba sva bila še mladoletna in brez vsakih izkušenj za potovanje po Sloveniji… (F.K.)
V Sveti trojici je v nedeljo bila zelo veselo (Foto: Franci Klemenčič)