Irena Tihec z Dravskega polja pravnomočno oproščena vseh obtožb za uboj moža Aleša
Tisto kar je bilo za pričakovati v primeru uboja znanega štajerskega športnega novinarja Aleša Tihca, se je tudi uresničilo. Senat Višjega sodišča v Mariboru, ki je obravnavalo pritožbo državnega tožilstva in pooblaščenca oškodovank, je potrdil oprostilno sodbo za Ireno Tihec. Višji sodniki so bili enotni in presodili, da je Irena ob napadu moža Aleša Tihca ravnala v silobranu terr dodali, da vsako ima pravico braniti svoje življenje. S tem je ena odmevnejših sodnih zgodb na Štajerskem zadnjih let dobila pravnomočen epilog, obtožena pa je svobodna kot ptica, saj višje sodišče ni našlo nobenih razlogov za razveljavitev oprostilne sodbe, kot so predlagali pritožniki. Presodili so, glede na psihično in fizično nasilje v družini, da Irena Tihec v usodnem trenutku ni imela možnosti pobega. Ker je sodba dokončna, je odvetnica Tihčeve potrdila svoje trditve z obravnav, da sodba predstavlja pomemben premik v razumevanju nasilnih partnerskih odnosov in instituta silobrana, saj po njenem pravnomočna sodba potrjuje, da se je Tihčeva znašla v brezizhodnem položaju in je v strahu za življenje upravičeno branila svojo telesno integriteto…
Kakorkoli že, sedaj je dokončno potrjeno, da Irena Tihec, ki ji je tožilstvo očitalo, da je 15. aprila 2022 v družinski hiši v Brunšviku na Dravskem polju, z nožem povzročila smrt svojega moža Aleša Tihca in s tem storila kaznivo dejanje uboja, ni kriva. Višje sodišče se je strinjalo, da je ravnala v silobranu in je potrjeno, da ima vsakdo pravico braniti svoje življenje. Kot je prvi poročal Večer, Irena Tihec pred napadom moža Aleša ni imela realne možnosti umika. Pritrdilo je ugotovitvam prvostopenjskega sodišča, da je bila obdolžena dolgotrajna žrtev psihičnega in tudi fizičnega nasilja pokojnega moža, ki je na dan dogodka doseglo vrelišče, zato je v strahu za svoje življenje ravnala v silobranu, zaradi česar protipravnost njenega dejanja ni podana.
Zagovornica obtožene Vesna Györkös Žnidar vidi v potrditvi oprostilne sodbe pomemben korak naprej pri boljšem družbenem razumevanju dinamike nasilja v partnerskih odnosih. „Menim, da je sodišče v tem primeru odigralo pomembno vlogo, ko je ob ugotavljanju odgovornosti v konkretnem primeru stroki in družbi sporočilo, da je treba pri pravni presoji samoobrambnega ravnanja žrtev nasilja v partnerskem odnosu upoštevati tudi celoten kontekst in zgodovino nasilja in da silobrana v teh primerih ni mogoče vedno ocenjevati zgolj skozi nekaj sekund dogodka,“ je po izreku prvostopenjske sodbe povedala odvetnica. Tožilstvo je sicer ves čas vztrajalo, da obtožena aprila 2022 v Brunšviku ni ravnala v samoobrambi, pač pa naklepno, zato je zanjo terjalo osem let zapora.
Senat Okrožnega sodišča v Mariboru pod vodstvom sodnice Maje Balažič je v sodbi julija lani presodil, da obtožena ni storila kaznivega dejanja, saj se ima vsak pravico boriti za svoje življenje, njeno dejanje pa je bilo izključno posledica samoobrambe pred že dalj časa nasilnim partnerjem, sicer nekoč znanim športnim novinarjem. Po prepričanju sodišča se je obtožena upravičeno zbala za svoje življenje, saj ji je pokojni grozil, da jo bo ubil, zato je bila njena obramba nujna in tudi sorazmerna. Sodišče je sledilo zagovoru Irene Tihec, da je med moževim napadom pograbila nož, ki je ležal na kuhinjskem pultu, in ga držala pred seboj, Aleš Tihec pa naj bi bil planil proti njej in se nanj nasadil. Ob tem je po pisanju Večera pomembno tudi stališče sodišča, da odločitev ne bi bila drugačna niti, če bi bilo dokazano, da je Irena Tihec z nožem zamahnila proti možu.
Senat višjega sodišča je zavrnil tudi trditev tožilstva, da Irena ni bila resno ogrožena oziroma da bi lahko pobegnila. Ocenil je, da se je znašla v brezizhodnem položaju in da je bila njena obramba nujna. Prav tako ni sledilo očitku, da je bil odziv z nožem nesorazmeren…
