Policisti ob mednarodnem dnevu nasilja nad ženskami opozarjamo, da so ženske in dekleta pogosteje izpostavljene spletnemu nasilju
V teh dneh, ko obeležujemo mednarodne dneve boja proti nasilju nad ženskami, policisti še posebej želijo opozoriti tudi na spletno nasilje kot obliko nasilja na podlagi spola. Vse večja razširjenost interneta, hitro širjenje mobilnih informacij in splošna uporaba družbenih medijev je pripeljala do naraščanja spletnega nasilja. Objave na spletu je skoraj nemogoče v celoti odstraniti. Žrtve spletnega nasilja pa niso samo otroci in mladoletne osebe, ampak tudi odrasli. Raziskave na ravni EU kažejo, da so ženske v primerjavi z moškimi nesorazmerno večkrat tarče nekaterih spletnih oblik nasilja. Kot izhaja iz poročila EIGE o spletnem nasilju nad ženskami in dekleti, “obstaja vse več dokazov, da ta naraščajoči pojav spletnega nasilja nesorazmerno prizadene več žensk in deklet ter ima hude posledice v resničnem življenju žrtev.” V Sloveniji je problematiko spletnega nasilja in nadlegovanja žensk in deklet v okviru Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že v letu 2018 naslovil projekt Odklikni, pri katerem so razvili tudi posebno mobilno aplikacijo.
Spletnega nasilja nad ženskami in dekleti ne smemo ločevati od pojava nasilja “v resničnem svetu”, ampak ga moramo razumeti kot nadaljevanje nasilja zunaj spleta.
Spletno zalezovanje (cyber stalking): Spletno zalezovanje je zalezovanje prek elektronske pošte, besedilnih sporočil ali interneta. Dejanja pa lahko vključujejo žaljiva ali grozilna pisma, objavo žaljivih komentarjev, deljenje intimnih fotografij ali videoposnetkov žrtve na internetu ali s prenosnega telefona. Žrtve spletnega zalezovanja prek elektronske pošte, besedilnih sporočil ali interneta so zlasti mlade ženske med 18. in 29. letom starosti.
Spletno nadlegovanje: Spletno nadlegovanje ima lahko številne oblike, kot so pošiljanje neželene elektronske pošte, besedilnih ali spletnih sporočil z izrecno spolno vsebino, objavljanje neprimernih ali žaljivih navedb na spletnih straneh družbenih omrežij ali v internetnih klepetalnicah, grožnje s fizičnim ali spolnim nasiljem preko elektronske pošte, besedilnih ali spletnih sporočil.
Spolna zloraba na podlagi slikovnega materiala: Spolna zloraba na podlagi slikovnega materiala, bolj znana kot zloraba iz maščevanja (revenge porn), vključuje spletno razširjanje fotografij ali videoposnetkov s spolno vsebino brez privolitve oseb na posnetkih. Storilec je navadno nekdanji partner, ki je v prejšnjem odnosu pridobil slike in videoposnetke ter ima namen žrtev javno osramotiti in ponižati, da se ji maščuje, ker je končala njun odnos. Motiv pa ni vedno maščevanje. Fotografije je mogoče dobiti tudi z vdori v računalnike ali telefone. Raziskave kažejo, da so v 90 odstotkih žrtve spolne zlorabe na podlagi slikovnega materiala oziroma iz maščevanja ženske in da to število narašča. Pri javni objavi posnetkov ali sporočil druge osebe s spolno vsebino brez njene privolitve v primeru hujše prizadetosti njene zasebnosti gre za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov, zaradi katerega lahko storilki/storilcu sodišče prisodi zaporno kazen od treh mesecev do treh let. Čeprav gre za nasilje v digitalnem, spletnem okolju, pa so njegove posledice še kako resnične in vidne tudi v realnem življenju! Treba je vedeti, da spletno nasilje pušča posledice, predvsem psihične. Pri žrtvi povzročajo stisko, strah, nemir, nespečnost, sramotenje, tesnobo, izločenost, depresijo, samomorilne misli. V svetu so znani tudi primeri hujših posledic spletnega nasilja, ko so si žrtve zaradi objave fotografij brez njihovega privoljenja vzele celo življenje.
Nasilje je nesprejemljivo – tako na igrišču, kot zunaj njega
V teh dneh mariborski policisti skupaj z mladimi košarkaricami ŽKD Maribor prenašajo sporočilo, da za nasilje ni prostora nikjer – ne na igrišču, še manj pa zunaj njega. „S tem sporočilom želimo opogumiti vse, ki se soočajo z nasiljem, da se obrnejo po pomoč, pozivamo pa tudi vse, ki so morda priča nasilnim ravnanjem, da ne pogledajo stran in te dogodke prijavijo policistom. Mladim ljubiteljicam košarke šport prinaša notranjo in fizično moč, prijateljstvo in oporo. Opolnomoči jih, da verjamejo vase, jih uči vztrajnosti in jim daje pogum ter voljo, da se zoperstavijo izzivom – tako na igrišču, kot v življenju. Prav takšna notranja moč je pomembna tudi za vse, ki se soočajo z nasiljem. Želimo jim sporočiti, da niso sami, jim vliti poguma in jim povedati, da pomoč obstaja – obrnejo naj se na tiste, ki jim zaupajo – družino, prijatelje, policiste. Prvi korak je vedno najtežji, vsak naslednji pa toliko lažji,“ poudarja ob tej akciji Anita Kovačič, tiskovna predstavnica PU Maribor.
Janja Meglič, PP Maribor II, ki je bila aktivna športnica, oziroma nekdanja reprezentantka, in je še vedno tesno povezana s športom tudi v svojem zasebnem času, je ob tem povedala: »Nasilje je nesprejemljivo v vseh oblikah in povsod – doma, v šoli, na spletu in športnem igrišču. Policisti bomo vedno pomagali vsem, ki se bodo obrnili na nas.«
Lena Terantura, ŽKD Maribor: “Včasih je najtežja tekma tista, ki je nihče ne vidi. Če se boriš z nasiljem, verjemi, da nisi sama. Poišči pomoč, obrni se na tiste, ki jim zaupaš, prijatelje, družino, policiste.”
Lana Iseinoski, ŽKD Maribor: “Šport nas uči, da se ne predamo, tudi ko je težko, tudi ko nas porazijo. Zato te želimo opogumiti, da poveš, če potrebuješ pomoč.”
Tiana Meglič Šteharnik, ŽKD Maribor: “Treningi in tekme nas delajo močnejše, a resnična moč je, ko si upaš povedati, da ti je težko. Prvi korak je vedno najtežji, vsak naslednji pa toliko lažji.“
Nekaj statističnih poudarkov za PU Maribor:
Kršitve ZJRM-1, je bilo v 6 mesecih, torej do 30. 6. 2025 – 235 kršitev, v katerih sta bila obravnavana 202 oškodovanca, od tega je bilo 130 oškodovank – žensk. Leto 2024 je bilo 519 kršitev, v katerih je bilo obravnavanih 472 oškodovancev, od tega je bilo 341 oškodovank – žensk. V letu 2024 izrečenih 213 ukrepov prepovedi približevanja, v letu 2025 je bilo do 21.11. obravnavanih 206 kaznivih dejanj nasilja v družini, v katerih je bilo 220 oškodovanih oseb, od tega 190 žensk. V letu 2024 pa 221 kaznivih dejanj z 218 oškodovanimi osebami, od tega 187 žensk. V letu 2025 smo obravnavali 71 kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, 49 oškodovank je bilo žensk. V letu 2024 so obravnavali 82 kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, 46 oškodovank je bilo žensk.
Zakaj je treba opozarjati na nasilje nad ženskami in nasilje nad otroki?
„Nasilje ni vedno vidno navzven. Vendar pa to, da navzven ni opazno, ne pomeni, da ne pušča posledic. Prav vsaka vrsta nasilja za žrtev pomeni izgubo dostojanstva, lastne moči in občutek ponižanja. Nedvomno negativno vpliva na njeno življenje in povzroči, da se žrtev na nobenem koraku življenja ne počuti varne. Zato je zelo pomembno, da o nasilju, njegovih žrtvah in posledicah spregovorimo, hkrati pa smo v okolju, v katerem živimo, pozorni na vse oblike nasilja tako nad ženskami kot tudi nad otroki. Le skupaj lahko ustavimo nasilje nad ženskami in otroki. K temu veliko pripomore širjenje sporočila, da nasilje ni sprejemljivo in ga ne smemo dopuščati. Tudi v policiji bomo naredili vse, da bomo za ženske in otroke pomagali ustvariti okolje brez nasilja, jim nudili pomoč in podporo, zoper povzročitelje kakršnega koli nasilja pa ustrezno ukrepali v skladu z našimi pooblastili. Živeti v svetu brez nasilja in zlorab je pravica čisto vsakega izmed nas. Vse to pa se začne pri vsakem posamezniku – le z zavestnim ravnanjem in opozarjanjem na pravice žrtev nasilnih dejanj ter nesprejemljivost vsakršnega nasilja,“ poudarjajo na PU Maribor.
Molk je najslabša oblika preprečevanja spletnega nasilja. Kaj lahko torej storimo?
Če ste žrtev spletnega nasilja, ne čakajte, ampak takoj poiščite pomoč pri osebah, ki jim zaupate, in podpornih službah, saj tovrstno nasilje pušča psihične posledice oziroma travme. Dejanje lahko prijavite policiji na najbližji policijski postaji ali na številki 113. Sporočil ne brišite, ampak jih shranite, naredite zaslonsko sliko (print screen) ali fotografijo pogovora v klepetu. Za izsleditev pošiljatelja je namreč pomembna vsaka informacija, ki jo boste posredovali policiji. Zlorabo prijavite, kjer se dogaja, torej tudi na družbenem omrežju, forumu, spletni strani. Za pomoč pri odstranjevanju javno objavljenih intimnih posnetkov se lahko obrnete na nacionalni odzivni center, na e-naslov: cert@cert.si.
