Laporje je naselje v Občini Slovenska Bistrica, ki se ponaša z bogato zgodovino in pomembno vlogo v lokalnem okolju. Kraj leži na območju, ki je bilo poseljeno že v davni preteklosti, kar pričajo številne arheološke najdbe.
Krajevna skupnost Laporje, ki spada v občino Slovenska Bistrica, zaobsega naslednja naselja: Dolgi Vrh, Drumlažno, Hošnica, Ješovec, Kočno ob Ložnici, Križni Vrh, Laporje (kjer je tudi sedež krajevne skupnosti), Levič, Razgor pri Žabljeku, Vrhole pri Laporju, Zgornja Brežnica in Žabljek. Krajevna skupnost Laporje ima približno 1.714 prebivalcev.
Laporje kot sestavni del občine Slovenska Bistrica
Laporje se prvič omenja v zgodovinskih virih leta 1265 pod imenom »Lapriach«. To pomeni, da je kraj star vsaj 759 let, čeprav je poselitev na tem območju verjetno še starejša. Ime najverjetneje izhaja iz besede »lapor«, ki označuje vrsto kamnine, značilne za to območje. Skozi stoletja so Laporje prizadele številne preizkušnje, vključno s turškimi vpadi v 15. in 16. stoletju. Kljub temu se je kraj razvijal in ohranjal svojo identiteto. V času reformacije je bilo Laporje pomembno središče protestantizma na Slovenskem, kar priča o njegovem kulturnem in verskem pomenu. Domače izročilo navaja, da se kraj imenuje tudi po zemlji »lapor«, ki je dokaj značilna za to območje.
Leži na križišču pomembnih prometnih poti, kar mu je v zgodovini omogočilo gospodarski razvoj. Poleg arheoloških najdišč se v Laporju nahaja tudi cerkev sv. Helene, ki je bila zgrajena v 14. stoletju in je pomemben spomenik sakralne arhitekture. Laporje ima bogato zgodovino šolstva, kar je prispevalo k izobraženosti in razvoju lokalnega prebivalstva. Trenutno ima Laporje pri Slovenski Bistrici okoli 360 prebivalcev (podatek se lahko spreminja). Iz Laporja in njegove okolice izhaja več znanih osebnosti, ki so pustile pomemben pečat na različnih področjih: Anton Jožef pl. Auersperg (1762–1842) je bil pesnik in politik. Njegovo delo je pomembno za slovensko književnost in politično zgodovino. Jožef Štrukelj (1869–1927) pa je bil duhovnik in pisatelj, ki je bil rojen v Laporju. Njegova dela so pomembna za slovensko cerkveno zgodovino in literaturo. V Laporju je živel tudi pisatelj, publicist in znanstvenik dr. Bojan Macuh.
Zgodovina šole v Laporju
Zgodovina šole v Laporju je dolga in bogata. Prve omembe šolskega pouka v Laporju segajo v 18. stoletje, čeprav je bil pouk sprva nestalen in je potekal v različnih prostorih. Leta 1876 je bila zgrajena prva samostojna šolska stavba, kar je pomenilo pomemben korak v razvoju šolstva v kraju. Skozi desetletja se je šola razvijala in modernizirala, danes pa deluje kot podružnična šola Osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica. Šola je pomemben del lokalne skupnosti in prispeva k izobraževanju mladih generacij.
Zgodovina šolstva v Laporju je pomemben del identitete in razvoja kraja, ki se je sčasoma institucionaliziralo in postalo ključen del življenja skupnosti. Začetki segajo v 18. in 19. stoletje Prve omembe organiziranega pouka v Laporju segajo v 18. stoletje. Pouk je sprva potekal v različnih prostorih, kot so župnišče, zasebne hiše ali celo gostilne, saj namensko zgrajenih šolskih stavb ni bilo. Pouk je bil nestalen in usmerjen predvsem v opismenjevanje in osnovno versko izobraževanje. Novejši viri pa omenjajo, da se je pouk v Laporju pričel že leta 1828, kar je še prej kot izgradnja prve namenske stavbe.
Prvo šolske stavb naj bi v Laporju zgradili v obdobju od 1876 do 1906. Ključni mejnik v zgodovini šolstva v Laporju je bila izgradnja prve namenske šolske stavbe leta 1876. Nekateri viri sicer navajajo, da je bila šola, ki danes nosi ime Gustava Šiliha, zgrajena leta 1906. Možno je, da je šlo za preureditev ali novo izgradnjo na temeljih prejšnje šole, ali pa je bila nova stavba zgrajena ob rastočih potrebah. Izgradnja lastne stavbe je zagotovila stalne in primernejše pogoje za pouk in šolo postavila kot stabilno institucijo v kraju. Šola danes nosi ime Osnovna šola Gustava Šiliha Laporje. Gustav Šilih (1893–1961) je bil pomemben slovenski pedagog in reformator šolstva, kar kaže na pomen, ki ga Laporje pripisuje izobraževanju. Skozi desetletja se je šola razvijala in modernizirala. Leta 2000 so dogradili prizidek, ki je omogočil kvalitetnejše delo za otroke v vrtcu (ki deluje v sklopu šole), učence in zaposlene. Trenutno je Osnovna šola Gustava Šiliha Laporje samostojna devetletna osnovna šola. To pomeni, da izvaja celoten program osnovnošolskega izobraževanja (od 1. do 9. razreda) in ni podružnica druge matične šole. Je pomembno izobraževalno, kulturno in športno središče kraja, ki prispeva k izobraževanju in vzgoji mladih generacij iz Laporja in okoliških zaselkov.
Kultura v Laporju
V Laporju deluje Mešani pevski zbor Bojan Sinič Laporje, ki se imenuje po Bojanu Siniču, nekdanjem ustanovitelju in uredniku časopisa Bistriška Panorama, pomembnem kulturnem delavcu iz Laporja. Sam obstoj pevskega zbora, poimenovanega po Laporju in ki se aktivno udeležuje kulturnih dogodkov (kot so revije pevskih skupin), pomeni, da je kraj živahno glasbeno središče. Pevski zbori pogosto izvajajo in morda celo ustvarjajo pesmi, ki so posvečene domačemu kraju, njegovi zgodovini ali naravnim lepotam. Ena izmed teh je gotovo tudi pesem Lepa je laporska vas.
Delujejo ali so vsaj delovale tudi Ljudske pevke pod Zelenim gričkom KUD Laporje. To je skupina, ki se ukvarja z ljudsko pesmijo in je povezana z Laporjem. Ljudske pevke in skupine so pogosto ohranjevalke lokalnih pesmi, melodij in zgodb. Zelo verjetno imajo v svojem repertoarju pesmi, ki izvirajo iz Laporja in njegove okolice, ali pa so se skozi čas udomačile in postale del lokalne glasbene dediščine. Tudi koncert in predstavitev zgoščenke »Ljudske pevke pod zelenim gričkom KUD Laporje« iz leta 2011 kažejo na aktivno glasbeno ustvarjanje.
V Laporju se dogaja veliko zanimivih stvari, razveseljuje pa tudi dejstvo, da se mladi ponovno naseljujejo v tem lepem naravnem okolju. (B.M.)
