Gost 93. Vanekovega večera o tem, zakaj nam manjkajo pristni človeški stiki in o tem, da bi se morali večkrat nasmejati
Tokratni gost „Vanekovega večera“, triindevetdesetega po vrsti, ki je potekal v organizaciji Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, je bil antropolog dr. Dan Podjed. Osrednja tema pogovora z upokojenim novinarjem Slavkom Bobovnikom je bilo ohranjanje človečnosti v času digitalne preobrazbe. Dr. Dan Podjed: »Manjkajo nam pristni človeški stiki. Odklopimo se in bodimo čim bolj človeški drug z drugim. Kajti to je tisto, kar drži družbo skupaj. Vsi govorimo o digitalni preobrazbi, ki predpostavlja, da je vse, kar je digitalno, suho zlato, a skoraj nihče se ne vpraša, v kaj se preobraža digitalni človek. Mladim nima smisla težiti, da so ves čas pred zasloni, ko pa smo starejši po statistikah v povprečju več časa. Farsa!«
Antropolog dr. Dan Podjed (1975) je višji znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Aktiven je v organizacijah, raziskovalnih programih in projektih na področju antropologije v mednarodnem in domačem okolju. Je avtor številnih knjig in znanstvenih ter strokovnih prispevkov v tujih in domačih publikacijah, družbeno angažiran in kritično razmišljujoč analitik o razmerju med človekom in tehnologijo, o mladih in digitalni tehnologiji. Podjed je v pogovoru s Slavkom Bobovnikom v luči nedavnega strelskega napada na šoli v avstrijskem Gradcu izpostavil, da smo postali brezčutni in otopeli, na krize in vojne smo se že navadili. Svari, da si ne smemo zatiskati oči in ne spregledati tisoče trpečih ter pogosteje zahtevati od odločujočih, da ukrepajo. Ljudje si, kot je večkrat poudaril, moramo pomagati, ne glede na to kdo in kakšni smo. Ravno na račun pomoči drug drugemu smo preživeli. O Slovencih meni, da smo sočutni, kar se je še posebej pokazalo v kriznih situacijah, ob nedavnih poplavah in požarih.
O mladih Podjed pravi, da sedaj odrašča krasna generacija, kar jim moramo tudi pogosteje povedati. Zavzemajo se za to, kar je prav, celo bolj kot njegova generacija, niso jim važne materialne dobrine. Potrebno jim je le privzgajati prave vrednote. Slednje v času umetne inteligence preveč odrivamo na stran. Izpostavil je tudi fenomen pogostega dejstva, da se v današnjem času vsi spoznamo na vse – kar Podjed imenuje »straniščni strokovnjaki«. To so tisti, ki si sami postavljajo diagnoze, od zdravnika zahtevajo točno določena zdravila za svojega otroka, ki na zdravniški pregled niti en pride, spoznajo se na psihologijo, ekonomijo, šport…
Sam se ima za »infofila«, a so na vrhu njegovih prioritet žena, otroci in knjige. Poudaril je, da ob rojstnih dnevih še vedno rad človeka pokliče, ob praznikih z družino izdelujejo voščilnice. O umetni inteligenci pravi, da se tudi sam z njo velikokrat pogovarja. Živimo v času hiperpovezanosti, na socialnih omrežjih imamo tisoče prijateljev, a se vse več ljudi počuti odtujene in osamljene. Za prave prijatelje si ne znamo vzeti časa, velikokrat se raje pogovarjamo z umetno inteligenco. Iskreno pravi, da »smo zadeli na loteriji. Da živimo danes, v današnjem času, na tem delu sveta.
Slovenija je res lepa dežela, vse bolj jo imam rad. Imamo visoko kakovost bivanja. Tudi ljudje so v Sloveniji krasni, dobri, veliko je takih.« Večkrat bi se morali nasmejati, vsaj enkrat dnevno naključnemu mimoidočemu. In v čem se po Podjedu skriva sreča? Ta ni v denarju, statusu ali materialnih dobrinah ampak se skriva v razmerjih z bližnjimi. Če imamo urejene odnose z nam bližnjimi, smo, kot pravi Podjed, srečni. A žal pogosto pozabljamo ravno na njih. Gledamo v zaslone, namesto, da bi se posvetili svojim bližnjim. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, kje in v kakšnih situacijah vse se poslužujemo telefonov. Za zaključek predlaga, da tehnologijo uporabljamo a po pameti ter pravo razmerje med digitalnim in analognim.
Če imamo urejene odnose z nam bližnjimi, smo srečni (Foto: Ksenija Glažar)