Dinamika dogodkov pred dnevom reformacije in dnevom spomina na mrtve se je dvignila skoraj do vrelišča. Slika pregrevanja političnega prizorišča se meša s podobo katastrofalnih poplav. Odstopi in razrešitev ministric in ministra, želja in celo zahteva po odstopu predsednice državnega zbora, izključitev poslanke in poslanca vladajoče stranke, zaslišanje bivše ministrice za notranje zadeve in bivšega generalnega direktorja policije v DZ, nameravano snemanje resničnostno dokumentarne serije »Vojak v akciji«, odkrivanje korupcije v enem od državnih podjetij ter posneto prejemanje podkupnine, z gotovino plačane milijonske vrednosti stanovanj, pospremljeno z izjavo o družbi, ki brez elit ne more obstati-vse to je ob spremljanju reševanja težav družin in posameznikov po katastrofalnih poplavah dodobra vznemirile javnost.
Ti dogodki vplivajo na življenje vseh.
Obramba
Slovenska vojska (SV), ki je do leta 2003 temeljila na kombinaciji naborniškega in poklicnega sistema, je bila zaradi številnih razlogov tako v strukturnem kot funkcionalnem pomenu spremenjena in danes imamo kombinacijo poklicne vojske, dopolnjene s pogodbeno rezervo in vojske, v kateri je omogočeno prostovoljno usposabljanje za pridobitev obrambnih in zaščitnih veščin. Država ima tudi dokument poimenovan kot »Doktrina strateške rezerve«, ki pa je le nepreverjen koncept in ne prispeva ne k vzdržljivosti in še manj k odpornosti družbe kakor tudi ne k zmogljivosti obrambno-varnostnega sistema v Sloveniji.
Več kot desetletje poslušamo opozorila predstavnikov Ministrstva za obrambo (Mors) in SV o pomanjkanju kandidatov za zaposlitev. Visoka pričakovanja kljub številnim ukrepom,ki so bili sprejeti, niso bila uresničena. Vse to so posledice politične odločitve dveh Vlad RS, ki sta v obdobju 2009-2012 v nerazumljivem obsegu znižale obrambni proračun.
Del javnosti, tako laične kot politične je z razumevanjem sprejelo namero MORS, da bodo s snemanjem resničnostno dokumentarne serije »Vojak v akciji« povečali ugled vojske v javnosti in s tem tudi interes mladih za zaposlitev v njej. Oglasili pa so se tudi tisti, ki v takšnem načinu povečevanja interesa za vojaški poklic vidijo samo strošek. Resnici na ljubo pa je potrebno povedati, da se tako v MORS kot tudi SV trudijo s številnimi drugimi ukrepi omenjeni interes povečati in po njihovih izjavah se že kažejo prvi pozitivni rezultati
Kako zagotavljati obrambno sposobnost države brez zadostnega števila izurjenega moštva v razmerah, ko se v Evropi in tudi v svetu spreminjajo vloge oboroženih sil ( množične teroristične akcije, množične nezakonite migracije, vojna v naši neposredni bližini)? Ali je za obrambo države dovolj sprejemati le strateške dokumente in nabavljati najsodobnejšo oborožitev in ostalo opremo? Redki si zastavljajo vprašanje, kako naj kadrovsko podhranjena SV realizira naloge globinskega ali drugačnega varovanja državne meje? Kako naj opravlja naloge zaščite in reševanja, katerih bo vsako leto več? Takrat, ko SV te naloge zaradi pomanjkanja kadrov ne bo mogla realizirati, se nihče ne bo spraševal o vzrokih, temveč le o odgovornosti. Zato objektivnejša obravnave in širši pogled na to problematiko ne bi škodovala. Nacionalna varnost ni peskovnik, v katerem se lahko vsak igra po mili volji in meče pesek v oči samo za uresničitev svojih kratkoročnih koristi in koristi svoje politične stranke.
V zapletenih obrambno- varnostnih razmerah Slovenija potrebuje takšne in tolikšne obrambne sile, da bodo lahko tudi v novi, razširjeni vlogi (Razširjena vloga oboroženih sil v notranjih razmerah, Jelušič, 1997) opravile svoje naloge. Potem ne bo treba ustanavljati raznih paravojaških enot in vaških straž za varovanje ljudi in premoženja. In tudi klici k oboroževanju bodo odveč. Ne pozabimo-zakonodaja daje monopol nad uporabo sile le državi in ne političnim strankam!
Korupcija
Na spletni strani Komisije za preprečevanje korupcije je dovolj jasno opisano, kaj pomeni beseda korupcija. »Po najenostavnejši razlagi /…/ gre za vsako kršitev dolžnega ravnanja z namenom pridobiti korist zase ali za drugega«. Navedba je le del iz zapisane definicije, je pa že to dovolj, da slehernik razume, da gre za zlorabo položaja za pridobitev zasebne koristi.
Spomnimo: razpis za odstranjevanje poškodovanih in pokvarjenih vozil na avtocesti naj bi bil povod za očitke o domnevnem podkupovanju na Družbi za avtoceste (DARS). Odkritju so sledili številni komentarji predvsem predstavnikov političnih strank in nato razprave na ustreznem delovnem telesu DZ. V proces razčiščevanja se je vključilo MNZ s svojimi službami.
Čeprav je komercialna TV, ki je prva odkrila afero korektno prikazala tudi akt podkupovanja (korupcije), je ravno to dejanje po nekaj dneh izginilo iz poročil, sploh pa je umanjkalo v razpravah članov pristojnega delovnega telesa DZ. Vprašajmo se, zakaj.
Poskusimo pojasniti to učinke te »pozabe« poslancev in tudi javnosti.
Korupcija- in podkupovanje je ena od oblik korupcije- lahko pomembno vpliva na gospodarski razvoj države, vključno z vplivom na bruto domači proizvod. Zaradi povečanja nezaupanja se lahko zmanjšajo investicije zunanjih vlagateljev, povečajo se stroški poslovanja, zmanjšuje preglednost poslovanja, izkrivlja proračun ….
Slovenija je na indeksu zaznave korupcije Transparency International- Coruption Perception Index (CPI 2022) dosegla 41 mesto z oceno 56 (rezultat 0 pomeni visoko »koruptivnost države«, rezultat 100 pa »zelo čisto« državo). S tem se je Slovenija še dodatno oddaljila od povprečja držav EU (povprečna ocena indeksa držav članic: 64) in OECD (povprečna ocena indeksa držav članic: 67). (Podatki povzeti po Transparency International Slovenija, 2023).
Kljub pomembnosti tega izrazito negativnega pojava državljani ne moremo biti zadovoljni z doseženimi rezultati v boju proti korupciji. Življenje državljank in državljanov je zaradi korupcije slabše in manj varno. Tudi zaradi navedenih dejstev bi morale razne službe in komisije, predvsem KPK, nameniti podkupovanju in podobnim korupcijskim primerom bistveno več pozornosti, ne glede na zahtevnost postopkov. Zdaj je priložnost, da poskrbijo za ustrezen epilog in da se nam najbolj znani davčni svetovalec v Sloveniji neha smehljati iz obcestnih plakatov.
Elite
Po osamosvojitvi so v Sloveniji nastale nove elite, ki pa se po »metodi in obliki dela« veliko ne razlikujejo od prejšnjih in časov realnega socializma, kajti tudi te najprej poskrbijo za lastne interese in se šele nato posvetijo služenju ljudem. Še posebej, ko govorimo o političnih elitah.
Pri uporabi izraza »elita« moramo biti previdni, saj obstajajo posamezniki in skupine, ki si ta naziv res zaslužijo. Sam sem vedno razumel, da elito predstavljajo predvsem ljudje, ki poleg odličnosti na svojem področju delovanja poosebljajo vrednote, kot so odgovornost, poštenost, pravičnost, resnicoljubnost, svobodomiselnost in človečnost. Med osebe z navedenimi lastnostmi prištevam velik del vojnih veteranov, ki so bili pripravljeni za domovino dati življenja. Danes so to gasilci, prostovoljci, humanitarci ipd. Med elitami pa ne vidim ljudi, ki so do svojih položajev in materialnih dobrin prišli s prevarami in na nepošten način, za kar jim je obdobje tranzicije na široko odprla vrata.
Gospod, ki je v Ljubljani investiral v »eliti« namenjena stanovanja, pravi: »Brez elite ni naroda, elita je jedro naroda. Narod brez elite ne obstaja, je samo amorfna gmota ljudi, ki ne ve, kam in kako« Resno smo lahko zaskrbljeni. Prižgati bi se moral vsaj oranžni alarm.
V odzivih so se oglasili številni posamezniki in predstavili svoj pogled na obstoj in vlogo elit v slovenski družbi. Na družbene razmere, ki jih kreirajo elite, živimo pa »amorfna gmota« moramo biti veliko bolj pozorni, kot smo. Biti moramo aktivni državljani!
V teh zapletenih razmerah smo soodvisni: izmakneš eno kocko in stolp se zamaje, po dveh se zatrese in po treh izmaknjenih kockah se podre. V sliki in besedi vidimo, kako posamezniki polnijo žepe z javnim denarjem, opazujemo nesrečnike, katerim so poplave in neurja uničila življenja. Okrog njih in med nami se pa sprehajajo ljudje, ki so s svojimi političnimi odločitvami ukinjali službe, pristojne za uspešno vzdrževanje vodotokov in gradnjo protipoplavnih nasipov. Za svoj končni cilj, priti do javnega denarja, so dobili za nagrado koncesije za opravljanje del na vodotokih in seveda denar. Rezultate njihovega (ne)dela lahko opazujemo vsak dan in istočasno poslušamo zahteve, da se v mesecu dni sanira stanje, povzročeno v zadnjih treh desetletjih. Danes tem ljudem nihče ne zastavlja vprašanj o njihovi odgovornosti. In tudi tako nastajajo današnje elite.
To vpliva na našo prihodnost. Če ne bomo imeli zadostnega števila usposobljenih vojakov in policistov, bosta naša varnost in sposobnost lastne obrambe nižji. Zaradi korupcije se bo javni denar stekal v žepe posameznikov. In za amorfno gmoto ljudi ne bo poskrbela država, pač pa bodo prepuščeni »eliti«. In danes, ko je po nekaj dneh nekoliko bolj zahtevnega dela polovica zaposlenih v javnih službah izgorelih, lahko samo upamo, da se Slovenija po nekaj letih ne spremeni v pravo pogorišče. Ali ni čas za razglasitev »rdečega alarma?«
Ladislav Lipič je upokojeni generalmajor
