Kmalu bo družina Kocbek obeležila stoletnico svoje oljarne, ki je z mnogimi inovacijami ter zlasti kakovostjo več kot le tradicija! Liter olja pokril celodnevno plačilo dela zidarja…
Gotovo med nami ni veliko gurmanov, ki vedo, da ima bučno olje svoje korenine prav na sončni strani Alp, v Sloveniji. Že leta 1928 je namreč Alojz Kocbek nedaleč od Svetega Jurija ob Ščavnici postavil temelje oljarne, ki danes pod vodstvom Gorazda Kocbeka še vedno ohranja družinsko tradicijo in kakovost, prepoznavno po vsem svetu. Danes Kocbekovo bučno olje bogati krožnike vrhunskih chefov in gurmanov po celem svetu, od Prlekije in Slovenije, do Dubaja in Avstralije, od Tajvana do Amerike… Družinska zgodba, stkana iz ljubezni do tradicije in strasti do inovacij, se danes širi tudi v turizem – da lahko vsakdo doživi čar pravega bučnega olja, ki je znana tudi pod nepisanim sloganom: Tri generacije, ena strast – Kocbek bučno olje. 
Začetek prijetne sega v leto 1928, ko je Alojz Kocbek kupil zemljišče in postavil temelje za nekaj, kar je danes sinonim za kakovost in tradicijo – Oljarno Kocbek. Kljub vsem izzivom skozi zgodovino so Kocbekovi ostali zvesti ročnemu stiskanju olja, skrbno izbranim bučnim semenom in neokrnjeni naravi Prlekije. Danes pod vodstvom Gorazda Kocbeka in njegove soproge Miše ponujajo več kot le izdelke – ustvarjajo doživetja! „Zato pridite in doživite zgodbo, ki nas povezuje že tri generacije. Mi smo družina Kocbek, kjer se tradicija prepleta z inovacijami. Iz majhne oljarne v Prlekiji smo prispeli do najprestižnejših restavracij na svetu, saj zgodba naše družine je dokaz, da lahko s predanostjo in kakovostjo premikamo meje. Od leta 1928 pridelujemo vrhunsko bučno olje, ki bogati krožnike tudi v Dubaju, Avstraliji, Ameriki in Aziji. Danes pa gremo še dlje – ustvarjamo nepozabna doživetja za vse ljubitelje kulinarike in tradicije! Pridružite se nam in okusite dediščino, obiščite nas in postanite del naše zgodbe,“ za navdušenjem poudarjajo pri Kocbekovih.
Oljarne Kocbek je že v preteklosti prejela nešteto domačih in mednarodnih priznanj. Pred nekaj letih je direktor oljarne Gorazd Kocbek (ta bo mimogrede leta 2028 praznovala 100-letnico delovanja op.p.), ki trži prleško bučno olje po vsem svetu, bil tudi med nominiranci za najboljšega obrtnika Slovenije. Gorazda Kocbek, ki se ga mnogi spomnijo tudi kot odličnega strelca z zračnim orožjem, danes tako predstavlja že tretjo generacijo v družini Kocbek in nadaljuje tradicijo svojega deda in očeta ter tako ohranja dobro ime in vrhunsko kakovost. Od leta 1994 se v oljarni kot edini, seveda s svojo ženo Mihaelo Mišo Margan Kocbek, novinarko, pisateljico televizijsko voditeljico in leta 2005 Sanjsko žensko, ukvarjajo s hladnim stiskanjem, kjer se semena ne obdelujejo (meljejo, pražijo in stiskajo), temveč se s posebno stiskalnico olje iztisne neposredno iz semen. Poleg tega velja omeniti, da so v oljarni Kocbek in skupaj s Steklarno Hrastnik pred leti poskrbeli, da v najvišji stolpnici na svetu, Burdž Kalifi v arabskih emiratih, postrežejo s prleškim bučnim oljem. Gorazd Kocbek, ki je njihovo bučno olje ponesel v ZDA, Slovaško, Taiwan, Hong Kong/Kitajska, Rusija, Anglija, Italija, Dubai, Quatar. Pošiljajo pa olje strankam dejansko po celem svetu, pred njihovo oljarno tik na izhodu iz Svetega Jurija ob Ščavnici, po regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, je pogosto parkiranih tudi več turističnih avtobusov, saj turistom poleg kvalitetnega Štajersko Prekmurskega bučnega olja ponujajo tudi edinstvena doživetja, oglede, in degustacije. „Ponosen sem, da smo obeležili 97 let našega neprekinjenega delovanja in hvaležen, da je v zgodbo vpeta vsa naša družina,“ pove Gorazd Kocbek.
Liter olja kot celodnevna mezda
Kot rečeno korenine Oljarne Kocbek segajo v prvo polovico 20. stoletja, ko je Alojz Kocbek, Gorazdov dedek, že daljnega leta 1928 kupil današnje zemljišče. „Zraven hiše je bil tudi mlin, in že leto pozneje se je dedek začel s tem ukvarjati samostojno – nadaljeval je z mlinarstvom ter sočasno začel pridelovati olja. Od takrat delamo vsak dan, brez prekinitve,” pripoveduje Gorazd. Po Gorazdovih besedah se je trg sicer vedno zelo spreminjal, vseeno pa sta se največja preskoka zgodila v letih po osamosvojitvi in takrat, ko se je podjetju pridružil Gorazd. To je bilo obdobje, ko se je začel vzpon velikih trgovcev. „Včasih je bilo vse bolj preprosto kot danes, še posebej, kar zadeva zakonodajo. Vse se je dogajalo bolj ali manj v domovini, vrednost bučnega olja pa je bila v primerjavi z današnjo neprimerno višja. Oče je vedno pravil, da je dedek z enim litrom bučnega olja lahko plačal zidarju celodnevno delo,” se spominja Gorazd. Podobno kot oče je tudi on v podjetje vstopil povsem naravno. Pred približno tridesetimi leti se je zaposlil v družinskem podjetju, pred skoraj petindvajsetimi pa je ob upokojitvi očeta Antona prevzel podjetje in ga zaradi sprememb, ki jih je zahteval trg, tudi posodobil.
V oljarstvo je vpeta vsa družina, ki svojo strast živi na vsakem koraku. Gorazd pravi o sebi, da je trmast in vztrajen, kar je pri družinskem podjetništvu poglavitnega pomena. Od staršev je podedoval veliko dobrih lastnosti, ki jih je uspešno združil s poslom: „Po mami sem prevzel odnos do ljudi, tudi do posla. Ona je bila tista, ki je bila vedno vsem na voljo in pripravljena pomagati. Oče je prvi v Sloveniji naredil hladno stiskano olje – podobno kot jaz je bil trmast in inovativen. Imel je podjetniški način razmišljanja, ki ga je podedoval po dedku.” Oče še vedno dela hladno stiskana olja, pri oblikovnih stvareh in marketingu pa Gorazdu pomaga predvsem žena Mihaela, ki je pred nekaj leti izdala v okviru Cankarjeve založbe knjigo z recepti Moja bučna kuhinja. „Odkar se ukvarjam z družinskim poslom, so dnevi prekratki. Nanj ne gledam kot na službo, to je slog življenja. To smo mi – družina – in tako se tudi predstavljamo. Nikoli nismo bili in ne bomo trgovina, ki svoja vrata zapre ob petih ali šestih popoldne,” razmišlja Gorazd. Potem pa je tukaj še njuna hči Kiana, ki se v zgodbo oljarstva podaja kot četrta generacija. Kiana že aktivno sodeluje v oljarni. Rada sprejme ljudi, jih postreže, pomaga pri večjih skupinah.“
Na domačiji Kocbek pripravljajo tudi izjemne kulinarične večere, kjer obiskovalci lahko poskusijo nepozabno kulinarično popotovanje po svetu! Tako je oljarna Kocbek postala tudi središče kulinaričnega raziskovanja in okušanja, kjer se prepletajo okusi, tehnike in sestavine iz različnih koncev sveta. Na majhni Stari Gori, kjer domujejo Kocbekovi tako potekajo Kulinarične eksplozije okusov, kjer vrhunski chefi s svojimi ekipami ustvarjal edinstvene jedi, navdihnjene s svetovnimi kulinaričnimi tradicijami. Pri Kocbekovih so že potovali skozi okuse Italije, Španije, Francije, Libanona, Japonske in Arabskega sveta – krajev, kjer je bučno olje Kocbek pustilo svoj neizbrisni pečat. Obetajo se tudi nove prave kulinarične pustolovščine, polne inovativnih kombinacij in prepletanja svetovne kuhinje z izjemno kakovostnim bučnim oljem.
Fotografije: Ludvik Kramberger, Oste Bakal in Osebni arhiv