V Dolgi vasi je potekal 10. Dan špargljev in špargljevih jedi, primorskega afrodiziaka v Prekmurju
Čeprav jim minili konec tedna, ko so nas obiskali trije ledeni možje, vreme ni bilo posebej naklonjeno, so pred vaškim domom v Dolgi vasi že desetič uspešno izvedli prireditev Dan špargljev in špargljevih jedi, in sicer v organizaciji Krajevne skupnosti in Kulturno-turističnega društva Jani Feher iz Dolge vasi. V omenjenem naselju tik ob madžarski meji, kjer se je prireditev pričela s kulturnim in spremljajočim glasbenim programom, prideluje šparglje na večjih površinah že šest domačinov-pridelovalcev. Dolga vas je nedvomno postal kraj z največjo pridelavo špargljev v severovzhodnem delu Slovenije, za začetnike pridelave beluši oz. špargljev v Dolgi vasi velja družina Radikon, katere predniki so prišli v Prekmurje s Primorske, in s seboj prinesli tudi šparglje.
Tako je podobno kot že devet krat doslej, tudi tokrat na prizorišču dišalo po različnih jedeh, ki so bile pripravljene iz špargljev. Sveže šparglje in jedi pripravljene iz njih, kot so špargljev langoš, pečenice s šparglji, hamburger s šparglji, dödoli s šparglji, špargljeve njoke, palačinke iz špargljev, solato iz špargljev, šparglji oviti v slanino, čili con carne s šparglji, Špargljeva pizza,Špargljevi trganci, Golaž s šparglji, Tortilje s špargljevim nadevov, ter špargljeve miške in princeske, so na prireditvi pripravljale družine, Radikon, Gomzi in Sarjaš. Svoj pisker pa je pristavila tudi Krajevna skupnost Dolga vas, ki je obiskovalcem skuhala špargljev pörkölt, oziroma Golaž po naše. Mnogi obiskovalci od blizu in daleč so uživali ob vse teh dobrotah, v popoldansko-večernem delu prireditve pa je obiskovalce zabavala prekmurska glasbena skupina Blue Planet.
Sedaj je že več kot jasno, da je uporaba in uživanje špargljev zelo razširjeno tudi v Prekmurju, kar potrjuje tudi že tradicionalna prireditev Dan špargljev. Njeno odrto kuhinjo, ponudbo lokalnih vinogradnikov, pokušino okusnih jedi, ter nenazadnje barvit kulturni program privabijo veliko število obiskovalcev, ne le iz ožje okolice, temveč tudi iz drugih strani meja, saj so blizu tako Madžarska kot Hrvaška in Avastrija. Glavni cilj prireditve, kot je bilo slišati med organizatorji, in na stojnicah družin Radikon, Gomzi, Sarjaš…, je popularizacija še ne tako znane kulturne rastline preko pestre gastronomske ponudbe. O jedeh, pripravljenih iz špargljev, poskrbijo lokalni pridelovalci špargljev in lendavske Terme. Obiskovalci si lahko brbončice razvajajo z najrazličnejšimi dobrotami: z rižoto z gamberi in šparglji, z lososom na žaru z limonino omako s šparglji in mladim krompirjem, s kmečkimi svaljki s šparglji in pršutom in z drugimi slastnimi jedmi iz špargljev. Prireditev so tudi tokrat popestrili z odprta kuhinjo in pestrim kulturnin programom, ter ponudbo svežih špargljev lokalnih ponudnikov. Spet je bilo jasno, da je zanimanje za to zdravo zelenjavo veliko, zato jo tudi brez težav prodajo. Letos so jih sicer zaradi slabega vremena pridelali nekoliko manj kot prejšnja leta, a so kljub temu zadovoljni. Maj in junij sta meseca, ko je na trgu največ špargljev in so tudi najbolj kakovostni. Najboljše jedi pa so, če so ob pripravi jedi sveži, torej na njivi pobrani isti dan, kot poudarja Katja Sarjaš, ki dodaja, da je v Dolgi vasi šest domačij, kjer pridelujejo šparglje na večjih površinah, torej za prodajo na trgu. Začetnik pridelave te zelenjave v Dolgi vasi in pobudnik za organizacijo prireditve Dan špargljev in špargljevih jedi je pred leti bil Vlado Radikon, ki se je pri pridelavi zgledoval po prednikih, ki so prišli v Prekmurje s Primorske, od koder so jih tudi prinesli.
Med prve sveže spomladanske vrtnine spadajo prav šparglji. Vsebujejo veliko mineralov in vitaminov, so nizkokalorični, varujejo srce in ožilje, veljajo pa tudi za afrodiziak. Šparglji že od nekdaj veljajo za zelo zdravo živilo. So zelnata trajnica, uživa pa se mlade poganjke, ki uspevajo v pomladnih mesecih. Lahko so zelene ali bele barve, odvisno od pridelave. V Sloveniji rastejo štiri vrste špargljev: navadni, lasasti, obmorski in ostrolistni špargelj, ki je bolj znan kot divji. Šparglje so pri nas gojili že pred prvo svetovno vojno, privoščili pa so si jih le premožni ljudje. Po drugi svetovni vojni so izginili, pridelava pa se je znova pojavila konec osemdesetih let, sprva na Primorskem, danes pa se šparglje znova prideluje po vsej državi.
Hranilne vrednosti
Bogati so z vitamini in minerali, predvsem s kalijem in kalcijem. So odličen vir vitamina B6, magnezija in cinka, vitaminov A, C, K in E, tiamina, riboflavina, rutina, niacina, folne kisline, železa, fosforja, kalija, bakra, mangana in selena. Zaradi visoke vsebnosti folne kisline je priporočljivo, da šparglje uživajo predvsem nosečnice. Samo pet vršičkov špargljev vsebuje 110 miligramov folne kisline (priporočena dnevna količina je 400 miligramov, za nosečnice pa 600 mg). Folna kislina pomaga telesu, da se zaščiti pred rakom pljuč, debelega črevesa in maternice. Največ vitamina C najdemo v vršičkih poganjkov, zeleni šparglji pa ga vsebujejo več kot beli. Aminokislina asparagin je dobila ime prav po špargljih, saj je prav ta zel vsebuje v izobilju.
Zdravilne učinkovine
Flavonoid zmanjša holesterol v krvi, znižuje krvni tlak ter krepi stene krvnih žil in kapilar. Šparglji ščitijo tudi celice jeter pred strupi iz alkohola. Pomagajo pri težavah z mehurjem in ledvicami ter blažijo menstrualne težave. Kot odličen izvor folatov, kalija in antioksidantov so idealni pri bolezni srca in ožilja ter skrbijo za zdravje kosti, ker zmanjšujejo izgubo kalcija iz kosti.
Uživanje
Šparglje lahko pripravimo na več načinov. Speremo jih pod tekočo vodo in odcedimo. Z nožem jih tanko olupimo od vršička proti dnu poganjka, da odstranimo olesenelo povrhnjico. Ne pustimo jih stati v vodi, saj se tako izgubijo mineralne snovi. Kuhamo jih v slani vodi, ki ji lahko dodamo ščep sladkorja in košček masla. Bele šparglje kuhamo približno 20 minut, zelene pa od 10 do 15 minut.
Šparglje uživamo kot predjed, zelenjavno prilogo ali lažji obrok. Lahko jih postrežemo z drugo zelenjavo, mesom, ribami, rižem, testeninami, krompirjem in drugimi jedmi. Dobri so topli ali hladni, gratinirani ali v solati. Šparglji slovijo kot afrodiziak. Pomagali naj bi pri mnogih tegobah in učinkovito izboljševali moško spolno moč. Zaradi svoje sestave so lahke prebavljivosti in kot nizko kalorična vrtnina zelo priljubljeni na jedilniku različnih diet. Ker je svežina pri kakovosti ključna, se slovenski šparglji večinoma prodajo direktno na kmetijah ali na tržnicah. Šargelj je zagotovo ena izmed vrtnin, pri kateri se pozna vsaka ura skladiščenja. Najboljši, mehak, z najmanj odpada je tisti, ki ga porežemo in takoj pojemo. Tudi kratka pot pridelka od njive do polic trgovine ali tržnice je še primerna. Kadar pa transportna pot traja dlje se bo to poznalo v jedeh pripravljenih iz špargljev. Veliko več ga bomo morali zavreči, ker bo otrdelo, kožico moramo olupiti, ker je suha, skratka ni sočen in okusen. To vedo prav vsi dobri kuharji in predvsem vsi ljubitelji špargljev.
V vsakem koncu Slovenije se najde kdo, ki goji šparglje. Najbolje je, da je to naš sosed, saj nasade in delo v njih lahko tudi sami opazujemo. Slovenci radi gremo po šparglje kar na kmetijo. Če je ta res predaleč, je v sezoni veliko sveže zelenjave na voljo tudi na tržnicah. Tam boste spoznali prave pridelovalce. Pojdite kdaj pogledat na njihovo kmetijo in tako se boste o pridelavi lahko prepričali tudi sami. Slovenski šparglji so na voljo tudi v nekaterih večjih trgovskih centrih. Kako jih prepoznamo? V Sloveniji je vedno več ljubiteljev špargljev, ki iščejo domače. Tudi številne kuhinje hočejo naše šparglje. Zato jih pridelovalci ne prodajajo več tako masovno v trgovske centre. A se jih najde tudi tam, a vedno manj. S seboj v trgovino vzamemo očala in poiščemo ime pridelovalca oziroma izvor špargljev. Ta mora biti po zakonodaji napisan. Če ni, pridelka ne vzemite. Bodite pozorni, da poiščete oznako Pridelano v Sloveniji, saj oznaka proizvedeno v Sloveniji lahko pomeni tudi, da je pridelek samo pakiran pri nas.
Kako prepoznati svež špargelj?
Pri svežem šparglju spodnji del običajno ni skoraj nič olesenel in ga ne bo potrebno odrezati. Na otip je svež, sočen, mehak. Ko ga prerežemo, se mora na prerezu takoj pojaviti kapljica ali več. Pri starem šparglju tudi okus ne bo več izrazit in bodo juhe imele dokaj nearomatičen okus brez dodatkov. Pri špargljih je res pomembna svežina, zato kmetijam ni težko prodati velikega dela pridelka neposrednim kupcem in zato je slovenskih špargljev v trgovinah manj. Res pa je, da se na srečo površine pod špargljem pri nas povečujejo…
