Zakaj so močno prizadete ženske z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah v Slovenskih goricah, ki skušaj s svojim delom preživeti sebe in svoje družine?
Pandemija korone virusa je že doslej, tudi če se jutri preneha, državljankam in državljanom povzročila nemalo takšnih in drugačnih težav. Če tukaj zanemarimo samo bolezen in vse kar je ta potegnila s seboj, nikakor ne moremo spregledati neštete neživljenjske, nelogične in nečloveške, da ne rečemo neumne odločitve odgovornih, ki so ljudem parali živce. Posebej v oči bode dejstvo, da leva roka pogosto ni vedela kaj dela desna, če zapišemo po zdravi kmečki logiki. Pogosto odločitve prihajajo milo rečeno čez noč in slabo pripravljene, tako da niti sami predlagatelji ne vedo kaj so pripravili, kako bi potem vedeli tisti, na katere se nanašajo. Še najhuje je, da pogosto niti inšpektorji in drugi, ki nadzirajo izvajanje ukrepov, niso prepričani, kako je potrebno sankcionirati morebitne kršitelje, če sploh kdo krši predpise. Tako je več kot jasno, da slednji na terenu doživljajo poniževanja, žalitve, verbalne in celo fizične napade…
In med tistimi, ki so jih različni ukrepi, ki po prepričanju slednjih, nimajo ne repa in ne glave, so številne manjše kmetije ter mlajše kmečke žena in dekleta iz Slovenskih goric, ki so jim nedorečeni ukrepi povzročajo veliko težav. Kljub registrirani dopolnilni dejavnosti na kmetijah ne smejo namreč prodajati svojih izdelkov in pridelkov, kot so: mesni in mlečni izdelki, pecivo, kruh, potice… na stojnicah v preddverjih velikih trgovskih centrov, konkretno v TC Mercator v Mariboru. Trgovec jim prodaja dovoljuje, saj mu plačajo uporabo stojnic, inšpektorji pa jim prodajo svojih izdelkov prepovedujejo, ker da tako velevajo predpisi o zajezitvi nalezljive bolezni – covid 19. Ne morejo pridne ženske razumeti, kaj je tukaj narobe, da lahko prodajajo na odprtih tržnicah v Mariboru in tudi v Lenartu, v preddverjih trgovskih centrov pa ne. To se jim zdi nesprejemljivo, enako inšpektorjeva navodila, naj si organizirajo spletno prodajo, zberejo spletna naročila in pripeljejo naročeno blago na stojnico v trgovski center in tam predajo naročnikom, plačilo pa izvedejo prej preko spletne banke. Ker so njihovi uporabniki, torej kupci starejši občani, ki nimajo ne interneta in tudi na znajo uporabljati te tehnologije, menijo da so starejši občani in ne samo oni s tem diskriminirani.
O tem, s kakšnimi neživljenjskimi ovirami pri opravljanju kmetijske dejavnosti in dopolnilne dejavnosti na kmetiji v zvezi s prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov na stojnicah oziroma premičnih ali fiksnih kioskih, se srečujejo nekateri kmetijski pridelovalci oz. proizvajalci, smo se pogovarjali z ugledno kmetico Valerijo Pukšič iz okolice Lenarta. Kot pravi je stanje nevzdržno povzročili pa so ga trenutno veljavni ukrepi v posledici razglašene epidemije Covid-19. „Po odloku o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikov v RS, nam je prepovedana prodaja na stojnicah, ki niso na lokaciji tržnice, torej tudi kmetijskih izdelkov in pridelkov na stojnicah oziroma premičnih ali fiksnih kioskih. Zaradi slabe epidemiološke slike bi lahko ti ukrepi trajali še dalj časa, s čemer nam kmetom nastaja velika škoda, ki ogroža tudi nadaljnji obstoj več slovenskih kmetij. Glede na določila omenjenega odloka se lahko izvaja prodaja na stojnicah, ki so na lokaciji tržnice. Sama ne najdem utemeljenega razloga, zakaj se lahko omenjena prodaja na stojnicah pod okriljem tržnic vrši, na drugih stojnicah pa ne. Menim, da gre za neenako obravnavanje kmetov, ki lahko prodajajo svoje izdelke in pridelke na tržnicah in tistih, ki jih na drugih stojnicah ne smejo. Pri tem je potrebno poudariti, da ima koncesionar, ki upravlja s tržnicami, privilegiran položaj napram drugim upravljalcem stojnic, vse očitno z namenom, da se finančno podpira koncesionarje. Prav tako je dovoljeno poslovanje trafik, kjer tudi gre za prodajo končnim kupcem. Prodaja izdelkov in pridelkov, ki jih kmetje prodajamo na stojnicah, ne more bolj povzročati širjenja virusa Covid-19 kot prodaja istih izdelkov v živilskih trgovinah, kjer je na oddelkih za sadje in zelenjavo veliko kupcev, ki se prerivajo in eden čez drugega posegajo po sadju, zelenjavi“poudarja naša sogovornica.
Po njenem prepričanju je prav nasprotno prodaja na stojnicah bolj varna, saj kupci lahko vzdržujejo ustrezno razdaljo, izdelkov ne tipajo, ampak jih prodajalec izroči kupcu, prodajne površine se razkužujejo, prodajalec in kupec sta ločena z zaščitnim steklom itd., kar se je uspešno izvajalo že v prvem valu epidemije. „Takšnih ukrepov pa v živilskih trgovinah ne izvajajo, kupci niti ne vzdržujejo potrebne razdalje, česar pa inšpekcijski organi ne preverjajo. Edina logična razlaga za omenjeno razlikovanje je, da država podpira veletrgovce, slovenske kmete pa zapostavlja. S tem se tudi ne podpira doma pridelane, slovenske hrane. Kot sem preverila pri inšpekcijskem organu, bi se lahko vršil prevzem izdelkov na izdajni točki na stojnici samo tistim kupcem, ki so pridelke in izdelke predhodno naročili preko spleta ali telefona in jih tudi plačali, ne sme se pa izdelkov prodati naključnemu kupcu, ki je v tistem trenutku šel mimo izdajne točke, čeprav se upoštevajo vse zahteve NIJZ-ja. Tudi za takšno ureditev ne najdem utemeljenega razloga. Glede na vse navedeno menim, da smo kmetje z onemogočanjem prodaje na stojnicah, ki se ne nahajajo na tržnicah, diskriminirani in v neenakem položaju napram vsem zgoraj opisanim drugim položajem, kar predstavlja kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom, na podlagi katere je potrebno sorazmerno enake subjekte in njihova ravnanja urejati enako ter na podlagi katerega semora za neenake subjekte in njihova ravnanja ter položaje uporabiti sorazmerno neenaka merila“, pravi Pukšičeva in dodaja, da gre v njihovem primeru za nedopustno omejitev opravljanja dejavnosti kmetijskih gospodarstev, ki samo želijo, da bi kmetje svoje izdelke in pridelke lahko prodajali na vseh stojnicah.
Kmetice so se obrnile tudi lokalnega poslanca v državnem zboru Franca Breznika, ki jim je sicer obljubil pomoč, a se ta ne dosežen čez noč, kot nam je dejal. „Zadevo sem predal naprej, a nam mora biti jasno, da tukaj veliko več kot politika odloča zdravstvena stroka. In če so oni odločili, da trenutna epidemiološka situacija ne dovoljuje takšnega načina prodaje živilskih izdelkov, oziroma je nevarna za državljane, potem tukaj politika ne more nič“, nam je povedal Breznik, ki je dodal, da bodo najverjetneje zadevo kmečkih ženske reševali v okviru „PKP 8“, zlasti samozaposlenim in starejšim kmetom pa so pomagali že v aktualno veljavnem „PKP 7“.
Omenjena Valerija Pukšič je v svojem imenu in imenu drugih kmetov iz Slovenskih goric pisala tudi na Poslansko skupino SD s prošnjo, da bi v državnem zboru predlagali (dosegli) dopolnitev izjem odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikov v RS. Opozicijska poslanska skupina bo najverjetneje težko kaj dosegla, a vseeno upanje umora zadnje, kot poudarja Pukšičeva.
Martina Gašperlin v. d. glavne tržne inšpektorice nam je zatrdila, da so „po trenutno veljavnem Odloku o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, med izjemami navedene tudi tržnice s hrano. Navedeno pomeni, da tržnice lahko obratujejo, da se na tržnicah hrana (sadje, zelenjava, razni živilski izdelki,..) lahko prodaja. Prodaja na stojnicah izven tržnic ni dovoljena, torej je začasno prepovedana“. Torej tržni inšpektorji samo izvajajo ukrepe, ki se po mnenju kmetovalcev zdijo nelogični in nečloveški, pripravili pa so jih na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Tam nam je tiskovna predstavnica Kaja Šindič pojasnila, da je začasno prepovedano ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom, in sicer z namenom omejitve gibanja prebivalstva ter zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19. Izjeme se oblikujejo sorazmerno glede na stanje okužb in razmere v bolnišnicah, glede na naravo dela v posamezni dejavnosti in tveganje za prenos okužb ter upoštevaje nujnost določenih dejavnosti za delovanje družbe.
Dodala je, da prodaja kmetijskih pridelkov oz. živil na premičnih stojnicah začasno ni dovoljeno, je pa dovoljena prodaja kmetijskih pridelkov na kmetiji. „Poleg tega sta v Odloku navedeni še dve izjemi od prepovedi: kmetijske prodajalne in tržnice s hrano, kjer je mogoče prodajati kmetijske pridelke. Pri tem je potrebno poudariti, da se posamezne premične stojnice ne štejejo za tržnico, saj so tržnice zgolj organizirane javne tržnice, za katere velja tržni red in imajo upravljavca. Pri tem dodajamo, da, v kolikor gre za odprto tržnico, se dejavnost omeji na 10 kvadratnih metrov na posamezno stranko, v primeru zaprte tržnice pa je potrebno zagotoviti 30 kvadratnih metrov na posamezno stranko ali na eno stranko, če je poslovni prostor manjši od 30 kvadratnih metrov. Odlok torej omogoča ožji nabor možnosti izvajanja trgovinske dejavnosti, tudi kmetom“ je pojasnila Šindičeva, ki je še nekoliko podrobneje opredelila in pojasnila, kaj mora urediti trgovec za prodajo blaga zunaj prodajaln – na premičnih stojnicah. Predvsem pridobiti mora pisno soglasje lastnika ali pooblaščenega upravljavca prostora, na katerem se prodaja blago…
S takšnim pojasnilom kmetovalke gotovo ne bodo zadovoljne, ker da določbe „spornega“ odloka poznajo, a se jim ne zdi življenjski.
