Pri Paldaufovih iz Vučje vasi poslej poleg znamke BeEko tudi Jurakovo »Sončnično polje«
Na znani ekološki kmetiji tik ob Pomurski avtocesti, v Vučji vasi, v katero sta svojo vizijo, srce in marljivo roko vpela že njegov dedek in oče, je sedanji gospodar Igor Paldauf dal postaviti prav posebno umetniško instalacijo: sončnično polje. »Sončnice kot simbol sreče, veselja in optimizma pa tudi dolgoživosti, ljubezni in zvestobe smo postavili zato, da bi tudi v teh čudnih časih ljudje ne pozabili na to, kar je najpomembnejše v življenju,« je odprtje ambientalne instalacije domačega umetnika Roberta Juraka pospremil Igor Paldauf, ki na domači kmetiji že vrsto let uspešno razvija znamko BeEko. Na slavnostnem odprtju instalacije se je zbralo veliko prijateljev in podpornikov uspešne ekološke kmetije, za kulturni program pa sta vrhunsko poskrbela glasbenik Samo Budna in poet Branko Pintarič.
Prijeten dogodek je povezoval Dejan Karba, ki je med drugim povedal: »To, da bo v okolju trdega dela in reda poslej stal tudi odtis umetniškega ustvarjanja je sila povedno: govori o tem, da na oltar življenja, preprostega in kmetskega družina Paldauf poleg lastne marljivosti in pridnosti prihodnosti ob pot postavlja tudi nekaj, kar je posledica svobodnega uma, prirojenega talenta in prav tako pridne roke nekoga drugega, gre za sinergijo delavnosti in umetnosti, ki je ne vidimo prav pogosto«. To, da bodo poslej sobivali, »saj bodo Paldaufovi odslej moje sončnice videvali in srečevali prav vsak dan, znova in znova«, je poudaril tudi kipar Jurak, ki se je Paldaufovim predvsem zahvalil za priložnost: »Res sem počaščen, da ste mojemu delu dali priložnosti tudi tukaj, pri vas«.
Sončnice, ki od minule sobote stojijo na prostranem dvorišču Paldaufovih je kot sila dovršeno umetniško delo v odprtem pismu Juraku, ki so ga prebrali na otvoritvi, opisal tudi pesnik, literarni kritik, prevajalec, novinar, pisatelj in lektor Vid Sagadin Žigon, ki je med drugim zapisal: »Jaz, ki kot nemški norec Nietzsche filozofiram s kladivom in ti, ki držiš v rokah pravo kladivo, tvoj pot in moj urez v materijo duše, v tem je neki skupni utrip vseh tvojih figur. Suvereno govorijo svojo zgodbo ptica, riba, konj, groteska ali mistika, v skladu s stanjem duha in aloha, rečem in odtečem v tvoj snovni svet, da lahko svoje dušno breme vsaj za hip v tvoje figure odložim in nazdravim kot Prešeren na vse, kar nas dobrih je ljudi«.
Van Goghove Sončnice so od leta 1889, ko so nastale, doslej le redko zapustile »rojstni« Amsterdam. Jurakove sončnice bodo na dvorišču kmetije Paldauf za vselej, niti enkrat se ne bodo selile iz Vučje vasi. Zato pridite, obiščite jih. Kadarkoli. Njihov apel, da naj se torej nagibamo proti svetlemu, proti svetemu in proti soncu je namreč nalezljiv in krepčilen!
Zgodovina kmetije Paldauf
Tradicija kmetije Paldauf, ki se nahaja v Vučji vas ob „križišču“ glavne ceste Gornja Radgona – Ljutomer in pomurske avtoceste Maribor – Lendava, sega daleč v leto 1875, ko sta stric in teta Igorjevega dedka Janka začela kmetovati s 15 hektarji obdelovalne zemlje. Ta površina je takrat predstavljala eno od večjih kmetij. Ker nista imela otrok, je leta 1947 kmetijo prevzel dedek Janko in tako nadaljeval tradicijo kmetovanja skupaj z babico Terezijo. Leta 1986 je kmetijo prevzel oče Jože z mamo Verico. Nadaljevala sta z uspešnim kmetovanjem poljedelstva, govedoreje in prašičereje vse do danes …
„Leta 2011 sem kmetijo prevzel jaz, sin Igor, in nadaljujem dolgoletno tradicijo kmetije. Tako danes na Ekološki kmetiji živimo kot šestčlanska razširjena družina tri generacije: oče Jože, mama Verica, sin Igor, žena Jasmina in najmlajša člana družine Evina in Nel. Z ženo sva vedno živela v naravi in z naravo tudi v smislu prehrane. Ko sva dobila otroke, sva se začela zavedati še bolj – le iz zdravega zraste zdravo. Moja služba je biti v sozvočju z naravo. Zato vedno rečem, da jaz nimam službe – narava je moja prva, druga in zadnja misel. Nikoli zjutraj ne vstanem s cmokom v želodcu zaradi stresa, ki me čaka tisti dan. Vse pri nas je namreč narejeno z užitkom. Z veliko mero zagnanosti na kmetiji še vedno pomagata moj oče Jože in mama Verica, žena Jasmina je nepogrešljiva pomoč, da o neusahljivih virih naše energije – hčerki Evini in sinu Nelu – sploh ne govorimo. Srečen sem, da je moja kmetija plod generacij – zdaj na njej raste že četrta. Neizmerno sem hvaležen, da sem lahko prevzel očetovo delo, ki je nadaljeval delo dedka Janka in babice Terezije; že dedek pa je to zemljo, na kateri danes rastemo mi, dobil od svojega strica in tete. Naša hvaležnost, da lahko delamo v najboljši službi – v naravi – se izraža tudi v energiji naših pridelkov,“ pravi mladi gospodar Igor Paldauf, ki se s ponosom spominja leta 2020, ki so prejeli certifikat BIO in naziv Ekološka kmetija Paldauf.
