V Črenšovcih pripravili krvodajalska akcijo, s čem so želeli malo ublažiti pomanjkanje krvi
Ob trenutnem izrednem stanju, ko se veliko ljudi še vedno zadržuje v svojih domovih in se redki krvodajalci odločajo za darovanje krvi, niti ne preseneča, da marsikje po državi primanjkuje najbolj pomembne tekočine. Tako se denimo že nekaj tednov v UKC Maribor spopadajo z nižjimi zalogami krvi krvnih skupin 0- in + ter A+. In zato je prav dobrodošla tudi krvodajalska akcija, ki sta jo v prostorih občine Črenšovci pripravila Območno združenje RKS Lendava in domača krajevna organizacija RK Črenšovci. Kri je tokrat odvzemalo osebje Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor, in Enote transfuzijske dejavnosti Murska Sobota, plemenitega dejanja pa se je udeležilo 48 krvodajalcev in krvodajalk, ki so darovali več kot 20 litrov nenadomestljive tekočine.
„Vsem iskrena hvala za pogum in plemenito dejanje. Hvala tudi izvajalcem krvodajalske akcije ter predstavnikom Rdečega križa OZ Lendava“, poudarjajo na KO RK Črenšovci, kjer so akcijo pripravili, ker jih je Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor obvestil, da je kri nujno potrebna za nujna in neodložljiva zdravljenja. Darovalce so tudi poučili, da se po do sedaj znanih podatkih s transfuzijo krvi bolezen COVID-19 ne prenaša. Tokratna akcija je sicer potekala pod določenimi pogoji, kjer so upoštevali vse preventivne in zaščitne ukrepe povezane s preprečevanjem okužb in širjenje bolezni COVID-19 med ljudmi.
Potrebe po krvi v UKC Maribor so sicer med 280-300 sprejemov na teden. „Trenutno imamo še vedno nekoliko manjše zaloge 0 RhD negativne in A RhD pozitivne krvi, zato smo tudi klicali krvodajalce. V tem tednu imamo planirane nekoliko večje krvodajalske akcije in upamo, da se bodo zaloge pred prazniki izboljšale,“ nam je dejala predstojnica Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor Bojana Bizjak, ki je vesela, da območna združenja RKS, kljub izrednim razmeram organizirajo krvodajalske akcije.
Kdo lahko daruje kri?
Kri lahko daruje vsaka oseba: med 18. in 65. letom starosti, ki tehta vsaj 50 kg in je dobrega zdravja; moški na vsake 3 mesece, ženske na vsake 4 mesece.
Kdo ne sme nikoli darovati krvi?
Osebe okužene z virusom HIV, in njihovi spolni partnerji; osebe, ki so si kadar koli vbrizgavale droge; moški, ki so imeli spolne odnose z drugimi moškimi; osebe, ki za spolne odnose prejemajo plačilo ali drogo; osebe, okužene z virusom zlatenice (hepatitis B in C).
Zakaj je pomembno, da je krvodajalstvo prostovoljno, neplačano in anonimno?
V dolgoletni tradiciji slovenskega krvodajalstva se je izkazalo, da so prostovoljnost, neplačanost in anonimnost pomembni temelji za preskrbo z varno krvjo. Ker je krvodajalstvo prostovoljno in brezplačno, se zanj vsak odloči zgolj zato, ker želi pomagati in je dovolj zdrav za to. Le zdrava kri pa resnično rešuje življenja! Anonimnost pomeni, da krvodajalec ne ve, komu je daroval svojo kri, prejemnik pa ne, od koga jo je prejel. Sicer pa ne pozabimo; Darovanje nič ne boli, veliko pa pomaga, ne le prejemniku, temveč tudi darovalcu!
Darovanje krvi je gotovo ena najplemenitejših oblik pomoči sočloveku. S številom krvodajalcev se Slovenija uvršča v evropsko povprečje, najpomembnejše pa je, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni. To pomeni, da v celoti pokrivamo potrebe lastnega zdravstva po krvi. V Sloveniji potrebujemo v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan, da bolnikom zagotovimo potrebno količino krvi. Krvodajalci so pomemben del zdravstvenega sistema, saj bolnikom omogočajo ustrezno zdravljenje s krvjo.
Na svetu je mimogrede veliko več ljudi Rh-pozitivnih; v Sloveniji je takšnih okoli 85 odstotkov, medtem ko je Rh-negativnih 15 odstotkov ljudi. Pri Rh-faktorju (Rhesus faktor), gre za prisotnost oziroma odsotnost enega samega tako imenovanega D-antigena. Rh-pozitivne osebe so tiste osebe, ki ta antigen posedujejo in imajo tako krvno skupino Rh+, osebe, ki omenjenega antigena nimajo, pa imajo krvno skupino Rh- in so zato Rh-negativne.
