Nekateri otroci doma zaradi ekonomske nezmožnosti ali nepoznavanja ne pridejo v stik z domačo hrano, s tistim prvinskim okusom zelenjave
Na socialni kmetiji Korenika v Šalovcih, je Televizija Idea v sklopu projekta Zdravje v naših rokah pripravila drugo konferenco, na kateri so govorci in povabljeni gostje iz kmetijskega sektorja predstavili drugi del Strateškega načrta Skupne kmetijske politike Evropske unije 2023-2027 za Slovenijo. Govorci so spregovorili o pomembnosti vpeljave kakovostne lokalno pridelane hrane v institucije, s poudarkom na vzgojno-izobraževalnih institucijah ter poudarili pomen izobraževanja mlajših generacij o prehranski varnosti. Spregovorili so tudi o trženju na kmetijah, ki lahko kmetom pomaga do vzpostavitve sodelovanja z institucijami in tudi na potrošniškem trgu.
Tadeja Kvas Majer iz Direktorata za hrano in ribištvo je uvodoma prebrala nagovor ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irene Šinko. Slednja je izpostavila, da moramo skrb za uživanje kakovostne, zdrave in raznolike lokalne hrane privzgojiti že v otroštvu: »Saj je takšen pristop najboljše preventivno vedenje zopet pojav številnih bolezni in obolenj sodobne družbe.« Kvas Majer je nato podrobneje spregovorila o tem, zakaj je pomembna vloga ponudnikov in naročnikov lokalne hrane ter povedala, katere so prednosti povezovanja z javnimi zavodi. Res je, da je lokalna hrana včasih dražja, zato svetuje, da, kadar posegamo po lokalnih živilih, izbiramo sezonske pridelke. »Nakup sezonskih živil je lahko ugoden,« je dejala.
Nina Kenda iz Direktorata za kmetijstvo je predstavila drugi del strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023 – 2027 za Slovenijo. Kot pravi, si želijo, da se povežejo akterji znotraj agroživilskih verig in da se vključijo v sheme kakovosti, ki omogočajo višjo dodano vrednost in izboljšanje položaja kmetov. Ti lahko za nek proizvod dobijo višji znesek. Sledil je pogovor z Darjo Farič Klemenčič, predstojnico Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Murska Sobota in Borutom Anželjem, ravnateljem Vrtca Murska Sobota, ki je predstavil primer dobre prakse pri uvajanju kakovostno lokalno pridelane in ekološke hrane v jedilnik za otroke. Farič Klemenčič je poudarila, da je ključno tudi izobraževanje otrok in da otroci spoznajo različne okuse. »Nekateri otroci doma zaradi ekonomske nezmožnosti ali nepoznavanja ne pridejo v stik z domačo hrano, s tistim prvinskim okusom zelenjave.« Kot pravi, je pomembno, da učence učimo to, kar so nas učile naše babice: »Spoštljiv odnos do kruha, do hrane, da gre za krvavo zasluženo delo izpod pridnih rok kmetov.«
Damjan Jerič iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije – Zavod Murska Sobota je spregovoril o trženju, ki lahko kmetom pomaga do vzpostavitve sodelovanja z institucijami in tudi na potrošniškem trgu. Katja Karba iz Bistre Hiše Martjanci pa je predavala o izzivih in priložnostih mladih na podeželju. Podrobneje je predstavila projekt ‘Rural Youth Future’, ki se navezuje na mlade in na njihovo sodelovanje pri razvoju podeželja. V sklepnem delu so si udeleženci ogledali Socialno kmetijo Korenika, kjer je potekala konferenca, kot primer dobre prakse.