Trgatev je nekaj, kar povezuje slovenske vinogradnike od zahodnih do vzhodnih vinskih gričev
Poleg kolin, žetve krušnega žita in še nekaterih kmečkih opravil, ki so od nekoč pravi „domači praznik“, tudi trgatve že tradicionalno veljajo za družabni dogodek, saj se običajno zbere vsa družina in tudi mnogi, ki jim priskočijo na pomoč pri obiranju grozdja. Na Primorskem trgatve potekajo že od konca avgusta vse do konca septembra, v posavski in podravski vinorodni deželi pa grozdje dozori nekoliko pozneje in tam se bodo trgatve končale v prvi polovici oktobra. Trgatev se običajno začne že zjutraj, po obilnem okrepčilu, ko se razdelijo vinogradniške škarje in se trgači veselo lotijo dela. Vzdušje je veselo, saj mnogi radi tudi vriskajo in zapojejo, da se kmalu zasliši tudi odmev iz sosednjih vinogradov. Poleg beračev, pütarjev, in tistih, ki stiskajo grozdne jagode, da priteče mošt, posebej veliko dela imajo gospodinje in njihove pomočnice v kuhinji, kjer je potrebno pripraviti še posebej obilno in kakovostno kosilo…Po trgatvi (in tudi vmes) se prileže dobro vino.
V Sloveniji, kjer sicer ne manjka kakovostnih vin, ki slovijo tudi izven naših meja, imamo 14 vinorodnih okolišev v treh vinorodnih deželah. Vzhodni del Slovenije, podravska in posavska vinorodna dežela, je še posebej bogato posejan z vinskimi trtami, na zahodu, primorska vinorodna dežela, pa se vinorodno območje razprostira od obalnega pasu globoko v zaledje priobalne Slovenije. Vino iz vsake izmed dežel ima svoje edinstvene značilnosti, saj na okus vplivajo sestava zemlje, podnebje in vinarske tradicije. Raznolikost pokrajine v Sloveniji vpliva tudi na pridelavo žlahtne kapljice, ki ima v našem okolju bogato tradicijo. Že naši predniki so namreč s skrbnostjo in marljivim delom omogočili, da so se ohranile izbrane sorte vina, ki je danes cenjeno tako doma kot v tujini.
Vina iz vseh treh vinorodnih dežel se med seboj razlikujejo predvsem po legi, rastišču in značilnem podnebju. Ti dejavniki vplivajo na ključne lastnosti in značilnosti vin, ki se na posamezni lokaciji pridelujejo. V treh deželah, in sicer Podravje vključuje Štajersko in Pomurje, Posavje obsega okoliše Bizeljsko-Sremič, Dolenjska in Bela krajina, primorska vinorodna dežela pa zajema Vipavsko dolino, Goriška Brda, Kras in Slovensko Istro. Kot rečeno, vina se med seboj bistveno razlikujejo po številnih značilnostih. V pomoč pri izbiri so nam lahko različne oznake.
ZGO oziroma zaščitena geografska označba je ena od shem kakovosti, s katero so zaščiteni kmetijski pridelki in živila v Evropski uniji ter zajema vina, kjer vsaj ena faza, torej pridelava ali predelava poteka na določenem geografskem območju, po katerem je poimenovano. To vino torej pripada eni od treh vinorodnih dežel. ZOP oziroma zaščitena označba porekla je višja shema kakovosti od ZGO, z njo pa so prav tako označeni zaščiteni kmetijski pridelki ter živila v Sloveniji in EU. Vino z označbo porekla je tesno povezano z območjem, katerega ime nosi, torej z vinorodnim okolišem.
Osnovni izraz v razredu namiznih vin je označba PGO, ki označuje deželno vino s priznano geografsko oznako ali deželno vino PGO. Na naslednjo raven po kakovosti se uvršča kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom – ZGP. Najkakovostnejše od vseh pa je vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom. Za vina brez oznake porekla, torej za tako imenovana namizna vina, niso izvedene posebne analize, temveč za njihovo ustreznost jamči pridelovalec sam, medtem ko je za vina s poreklom sistem nadzora strožji. Slovenska zakonodaja določa, da mora biti vsako vino, ki nosi oznako porekla, obvezno ocenjeno pred prometom, in sicer vsaka serija. Tako so lahko potrošniki pred nakupom povsem prepričani, da je vino pred prodajo ustrezno preverila pooblaščena organizacija za oceno vina in da njegova kakovost ustreza deklarirani…
