V Guinnessovi svetovni prestolnici bujte repe so se štirinajstič pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi
Podobno kot že vrsto let, se je tudi v sklopu 28. Pomurskega poletnega festivala (PPF) 2025 v Veliki Polani zvrstilo veliko število prireditev, koncertov in drugih dogodkov, katerih ne doživimo vsak dan. Na prizorišču dogajanja je potekalo tudi 14. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo prav v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo kar 17 predvsem domačih ekip iz Prekmurja in z drugega brega reke Mure. Samo tekmovanje pa je potekalo pod budnim očesom članov strokovne komisije (strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa, in predsednik komisije Dušan Zelko, ter Jože Horvat, vodja kuhinje v Zdravilišču Radencih, ki so ocenjevali predvsem okus, vonj, gostoto… končnih izdelkov, a tudi urejenost delovnega mesta. Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je temperatura bila blizu 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki, ki so bili lepo ohlajeni.
„Veseli smo, da se je naše tekmovanju v kuhanju klasične prekmurske specialitete bujte repe, lepo prejelo na PPF. Ta je bila nekoč obvezna jed v času kolin, ki so jo poleg ostalih dodatkov skuhali iz dveh glavnih sestavin: mesnatih svežih svinjskih kosti in prosene kaše. Jed je kulinarična posebnost prav zato, ker je tesno povezana s kolinami in je bila na jedilniku za kosilo ali večerjo na dan kolin, pa še kakšen dan ali dva pozneje. Včasih je morala biti bujta repa čim bolj zabeljena, torej mastna. Zato so za pripravo uporabljali svinjsko mast, zaseko, lahko tudi kislo smetano in ponekod celo bučno olje. Izročilo pravi, da je veljalo posebno pravilo – iz bujte repe se namreč ni smelo kaditi – manj ko se je iz nje kadilo, bolj je bila mastna in s tem toliko boljša,“ je s tekmovanjem zadovoljen tudi velikopolanski župan Damijan Jaklin, ki je upravičeno ponosen tudi na svoje občane, zlasti mlajše, ki so z velikim elanom delali na štiridnevni prireditvi.
Za kotlički pa, po skoraj štirih urah kuhanja je komisija odločila, da so najboljšo bujto repo skuhali fantje iz ekipe Hotiški ribiči, drugo mesto je šlo v Nedelico, osvojila ga je ekipa KD Rdeči zvonček, ki je lani bila tretja. Letos pa so tretje bile članice-gasilke PGD Gornja Bistrica, ki so lani prvič osvojila »zlato kihanico« za 1. mesto. Vse ostale ekipe so si razdelile 4. mesto. Vse ekipe so se na Pomurskem poletnem festivalu odlično izkazale na tekmovanju v kuhanju klasične prekmurske specialitete bujte repe. Ta je bila nekoč obvezna jed v času kolin, ki so jo poleg ostalih dodatkov skuhali iz dveh glavnih sestavin: mesnatih svežih svinjskih kosti in prosene kaše. Jed je kulinarična posebnost prav zato, ker je tesno povezana s kolinami in je bila na jedilniku za kosilo ali večerjo na dan kolin, pa še kakšen dan ali dva pozneje. Včasih je morala biti bujta repa čim bolj zabeljena, torej mastna. Zato so za pripravo uporabljali svinjsko mast, zaseko, lahko tudi kislo smetano in ponekod celo bučno olje. Izročilo pravi, da je veljalo posebno pravilo – iz bujte repe se namreč ni smelo kaditi – manj ko se je iz nje kadilo, bolj je bila mastna in s tem toliko boljša,“ je med drugim dejala izkušena kuharska strokovnjakinja Zdenka Tompa.
Dodala je, kako je strokovna komisija ugotovila, da so vse ekipe skuhale odlično bujto repo, o vrstnem redu pa so odločale malenkosti. Prav zato nihče ni bil razočaran nad dosežkom še posebej ob dejstvu, da so se po vročem popoldnevu in prijetnem večeru, ko so med drugimi nastopili priljubljeni glasbeniki, Po kuhanju se je namreč dogajanje nadaljevalo v večernih urah. Oder so najprej ogreli Polanski zvoki, ki so igrali tudi med kuhanjem, za vrhunec večera pa je poskrbela priljubljena skupina Fehtarji, ki je s svojimi uspešnicami še dodatno razgibala prizorišče.
Vinogradniki, Bakardi Boys in Jenamena po dvakrat!
Dosedanje zmagovalne ekipe tekmovanja v kuhanju bujte repe v Veliki Polani: 2010 – Zvezde kuharstva; 2011 – Društvo vinogradnikov Velika Polana; 2012 – Trgovina Mavrica; 2013 – Jenamena Črenšovci; 2014 – Jenamena Črenšovci; 2015 – Polanski Pücki; 2016 – Bakardi Boys; 2017 – Bakardi Boys; 2018 – Društvo vinogradnikov Velika Polana; 2019 – Gasilska zveza Velika Polana; 2022 – Izletniška kmetija Hadik; 2023 – Kolesarski klub Biciklin; 2024 – PGD Gornja Bistrica; 2025: Hotiški ribiči.
Polanska bujta repa v Guinnessovi knjigi rekordov!
Vsakdo med nami se trudi, da bi v življenju kaj dosegel, ustvaril, se dokazal… osvojil medalje, pokale ali nemara celo postavil svetovni rekord. Prav zaradi tega se je leta 1951 Britancu Hughu Beaverju, direktorju pivovarne Guinness, porodila zamisel o Guinnessovi knjigi rekordov. Prva je izšla 27. avgusta 1955 in takoj postala uspešnica. Odtlej jo je kupilo že več kot 150 milijonov bralcev. Vsako leto izide v več kot 100 državah in več kot 25 jezikih. In od leta 2014 so se v njej našli tudi Prekmurci iz Velike Polane, ki so med Pomurskim poletnim festivalom, leta 2013, ta vsako leto poteka v rojstni vasi pisatelja Miška Kranjca, v velikanskem kotlu za 3600 litrov skuhali rekordnega 1089,50 kilograma znamenite prekmurske bujte repe.
Ta je del naše dediščine, zato je prav, da je tudi del naše prihodnosti – da ne gre v pozabo in da jo bodo lahko okušali zanamci. Tako so se člani društva Štrk Slovenija odločili, da z vpisom bujte repe v Guinnessovo knjigo rekordov izzovejo še druge, da z naskakovanjem rekorda posredno razširjajo bujto repo še v nova okolja. Rekordno jed so skuhali na odprtem ognjišču in jo brezplačno razdelili več kot 3000 obiskovalcem. Tako so skoraj vsi prebivalci Velike Polane postali del armade Guinnessovih svetovnih rekordov…
Recept za bujto repo, kot jo pripravljajo polanske gospodinje:
Klasična prekmurska specialiteta bujta repa je bila nekoč obvezna jed v času kolin, ki so jo poleg ostalih dodatkov skuhali iz dveh glavnih sestavin: mesnatih svežih svinjskih kosti in prosene kaše. Jed je kulinarična posebnost prav zato, ker je tesno povezana s kolinami in je bila na jedilniku za kosilo ali večerjo na dan kolin, pa še kakšen dan ali dva pozneje. Včasih je morala biti bujta repa čim bolj zabeljena, torej mastna. Zato so za pripravo uporabljali svinjsko mast, zaseko, lahko tudi kislo smetano in ponekod celo bučno olje. Izročilo pravi, da je veljalo posebno pravilo – iz bujte repe se namreč ni smelo kaditi – manj ko se je iz nje kadilo, bolj je bila mastna in s tem toliko boljša…
Sestavine: 1 kg kisle repe, 70 dag mesnatih svinjskih kosti in mesa, 1 dl prebrane oprane prosene kaše, 4 žlice masti, 5 žlic gladke moke, 1 čebula, nekaj zrn popra, 3 stroki strtega česna, lovorjev list, 1 žlička mlete rdeče paprike, sol.
Priprava: Meso in kosti damo kuhat v mrzlo vodo. Ko zavrejo, naj se kuhajo počasi še pol ure. Nato dodamo kislo repo, po potrebi prilijemo vodo in na zmerni temperaturi kuhamo še kakšno uro. Proti koncu kuhanja dodamo oprano proseno kašo. Jedi ne mešamo, ker mora kaša ostati na vrhu. V jed med kuhanjem dodamo lovor, poper, narezano čebulo in česen. Iz masti in moke naredimo prežganje in žličko mlete rdeče paprike. Prežganje gosto razkuhamo in z njim zgostimo repo. S hrbtišča poberemo meso in ga damo v repo. Vse skupaj še prevremo in ga po potrebi začinimo…
