Vikendi med vinogradi naj bi postali prava meka za veseljake, ki jim je menda malo mar za ukrepe o prepovedi zbiranja; Občina s 1800 prebivalci formirala svojo 30-člansko redarsko službo
Čeprav je Vlada RS najbolj zaradi divjega „vikend turizma“ v osrednjih turističnih destinacijah, na obali, na Bledu, v Kranjski Gori…, sprejela nekatere dokaj ostre ukrepe povezane s pandemijo koronavirusa, nekaterim to očitno ne pomaga. Eni ne morejo iz svoje kože tudi če ga bodo oglobili in nekoliko udarili po družinskem proračunu. Nekaterim očitno ni jasno, da pri vseh ukrepih, torej tudi tistih povezanih z druženjem, zadrževanjem in gibanjem izven lastne občine, gre zgolj za osebno zdravje in nato zdravje vseh nas. Namesto, da bi še malce potrpeli in potem bo še veliko lepih in toplih dni za druženje, za množične sprehode po naravi, za obiske turističnih območij ipd. Neodgovorno ravnanje posameznikov in tudi skupin, manjših in večjih, še posebej prizadene ljudi, ki se držijo vladnih ukrepov in skušajo z odgovornim vedenjem prispevati k čim hitrejših zmagi proti nevidnemu sovražniku, ki nas še vedno vse ogroža.
Zato niti ne preseneča, da mnogi občani iz določenih območij obveščajo policijo, inšpektorje in tudi medije, o kršitvah, kajti gotovo jim ni vseeno, da se nekateri požvižgajo na vsa priporočila in ukrepe, čeprav v državi že dalj časa veljajo predpisi o prepovedi zbiranja ljudi, ko vsa stroka in javnost državljane pozivata k skrajni previdnosti pri medosebnih stikih. Sedaj, ko se je nekolik težje družiti in zbirati v večjih turističnih središčih, kot so Portorož, Piran, Kranjska Gora, Bled…, so iznajdljivi in neodgovorni posamezniki ocenili, da so nekoliko bolj odročni kraji, kjer je manj policistov, inšpektorjev in redarjev, primerni za nezakonita druženja in pijančevanje. In takša so tudi naselja v haloški občini Zavrč, se razprostirajo po vinorodnih hribih ob meji s Hrvaško. Tam je namreč veliko število vikendov, ki njihovim lastnikom ponujajo pobeg od vsakdana. Teh je, po besedah završkega župana Slavka Pravdiča, približno po 50 odstotkov iz njihove občine ter iz drugih slovenskih območij. Nekateri izmed teh so se v tem času odločili pobegniti tudi pred ukrepi na državni ravni, saj so si želeli druženja in zabave. Ker je druženje v večjih središčih postalo nemogoče, saj je (pre)več ljudem na očeh, so se prav odročnejši kraji ponudili kot „odlična“ destinacija za zabavo. Posamezniki so tako kljub nasvetom stroke organizirali privatna druženja na vikendih. Posebej „divje“ naj bi bilo zadnji marčevski vikend, ko so na občino Zavrč prejeli večje število, predvsem anonimnih prijav. „Ugotovili smo, da je bilo na območju naše občine med 27. in 29. marcem organiziranih kar nekaj privatnih druženj, kar je mnoge naše občane vznemirilo. Zato tudi vse omenjene prijave in nasprotovanje, saj tovrstna početja prinašajo večje tveganje, da se okužba s koronavirusom pojavi in razširi tudi na našem območju, kjer poleg naših občanov imamo dejansko veliko vikendov. Zato vodstvo občine tega nismo mogli dopustiti,“ nam je povedal župan Slavko Pravdič, ki je nemudoma sprožil ostro akcijo, kar se je v tedni dni obrestovalo.
Kot še dodaja župan v občini si v „tem času ne moremo dopustiti, da bi naša občina postala kraj za zbiranje in zabavo! Zaščititi smo morali domačine, tako smo sklenili, da ta druženja kar se da hitro in učinkovito preprečimo. Zato se je sestal občinski krizni štab, kjer smo sprejeli sklep, s katerim se je poostril nadzor ob vstopu na območje občine in nadzor nad gibanjem in zbiranjem ljudi na javnih krajih. Za nadzor nad izvajanjem tega sklepa skrbijo člani redarske službe, ki je bila imenovana s posebnim sklepom. Imamo 30-člansko redarsko ekipo, ki ima kar nekaj pooblastil pri ugotavljanju nepravilnosti na območju občine. Če pri nadzoru pripadnik redarske službe naleti na kršitve, ki jih ne more preprečiti oziroma prekiniti z opozorilom, o primeru nemudoma obvesti najbližjo postajo policije. Sami redarji morajo biti disciplinirani in nenasilni. In izpostavilo se je, da so ‘veseljaki’ dobro sprejeli naš zadnji ukrep, kajti minuli vikend ni bilo omembe vrednih kršitev,“ nam je še povedal župan Pravdič, ki je tudi dodal, da bo 30-članska občinska redarska ekipa ostala do preklica in bo nadzirala vse morebitne nepravilnosti.
Ali so na območju občine Zavrč in sploh Haloz, zaznali oziroma obravnavali večje število kršitve omenjenih ukrepov povezanih za koronavirus, smo preverili tudi na Policijski upravi Maribor, kjer nam je tiskovni predstavnik Miran Šadl odgovoril, da „glede kršitev tega odloka komunicirajo le na Generalni policijski upravi“
Občino Zavrč, ki sicer leži na Hrvaško-Slovenski meji na vzhodu Slovenije, tvorijo večinoma hribovita naselja: Belski Vrh, Drenovec, Gorenjski Vrh, Goričak, Hrastovec, Korenjak, Pestike, Turški Vrh in Zavrč. Imajo tudi precej kulturno-zgodovinskih znamenitosti in zanimivosti. Tako na Belskem Vrhu stoji cerkev sv. Urbana, tik ob hrvaški meji, na Turškem Vrhu stoji cerkev sv. Mohorja, Gorenjski Vrh krasi cerkev sv. Janeza, v samem kraju Zavrč pa stojita sv. Miklavž (sv. Nikolaj) in z vinsko trto obdana devica Marija. V kraju Zavrč je osnovna šola z imenom OŠ Cirkulane-Zavrč, vrtec in grad, ki je bil pred preselitvijo, sedež Občine Zavrč, sedaj je ta grad na voljo ljudem, ki stanujejo v njem. V Goričaku imajo edina trgovino v celotni občini, bar, poštna poslovalnica Slovenije in Gasilski dom PGD Zavrč. Na Turškem Vrhu je spomenik turške babice, ki leži ob sprehajalni poti. V občini Zavrč se ljudje pretežno ukvarjajo z vinogradništvom in živinorejo… Obiskati njihove čudovite vinorodne hribčke z veliko kletmi in vikendi, pa je posebno doživetje.
Haloze polne „vikendašev“
Očitno hribovite Haloze niso zanimive zgolj na območju Zavrča, temveč so v teh dneh izrednih razmer, močno zasedene tudi na območju drugih občin, kot denimo v okolici Cirkulan, kjer je zlasti na območju Paradiža in Gruškovca veliko vikendov. In sedaj so mnogi lastniki enostavno pobegnili iz večjih mest v naravno okolje, kjer koronavirus očitno ne seže.
„Sama z možem sicer ne hodim nikamor, predvsem zaradi osebne varnosti, a tudi kam naj greva če se nikjer nič ne dogaja. Seveda pa si privoščiva kakšen sprehod po teh hribčkih in moram priznati, da tukaj na Gruškovcu, kjer živiva nikoli ni bilo tako živahno. Pri vsakem vikendu je najmanj en če že ne več avtomobilov z registracijami iz cele države. Dejansko niti v času trgatve, ko jih pride največ, in svetega Martina, ni toliko obiska na naših hribčkih, kot v teh dneh. To je sicer po dnevi, zvečer in ponoči pa ne vem, kaj počnejo, ali kaj proslavljajo in se veselijo, ali pa so tudi bolj osamljeni v karanteni“, nam je povedala Aljana Fridauer, naša upokojene karikaturistka.
