Pust je priljubljen ljudski običaj, ki se v Sloveniji in njenih sosednjih državah praznuje pred pepelnično sredo, s katero se začne postno obdobje pred veliko nočjo. Pustni čas je čas veselja, norčij in preganjanja zime.
Besedo »pust« je poznal že Trubar. Verjetno je nastala iz »mesopust«. Tj. iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu »opusti meso«. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu »praznovanje pusta« ali »pustovanje, pust«. Danes je na Slovenskem izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, v ruskem okolju pa še vedno pomeni »štiridesetdnevni post«.
Pust je pomemben ljudski praznik zaradi več razlogov, ki segajo v preteklost in so prepleteni s kulturno, versko in družbeno simboliko. Pust simbolizira prehod iz zimskega mrtvila v živahno pomladno obdobje. Običaji, kot so maskiranje, hrup in kurjenje pustne lutke, so namenjeni preganjanju zlih duhov in zime ter spodbujanju plodnosti narave. Pustni običaji se prenašajo iz roda v rod, s čimer se ohranja bogata kulturna dediščina posameznih regij. Tj. čas, ko se ljudje zberejo, se veselijo in se sprostijo. Pustne povorke, plesi in zabave krepijo družbene vezi in spodbujajo občutek skupnosti. Pust je tudi čas pred postnim obdobjem, ki se začne s pepelnično sredo. Predstavlja zadnje dni obilja in veselja pred obdobjem posta in odpovedovanja.
Kurenti s Ptuja so verjetno najbolj prepoznavni slovenski pustni liki. Njihove značilnosti so ovčje kože, zvonci in maske z dolgimi rdečimi jeziki, naloga pa odganjanje zime in prinašanje sreče.
Cerkljanska laufarija se odvija v Cerknem in je edinstvena pustna šega, ki se tako imenuje. Laufarji so maskirani liki z lesenimi maskami, ki predstavljajo različne značaje. Ta običaj je vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. V Cerknici poteka tradicionalna pustna povorka s coprnico Uršulo, ščuko Lucijo in butalcem Martinom.
Škoromatija so najstarejše pustne maske na Slovenskem. Odvija v okolici Podgrada.
V Sloveniji je pust izredno pomemben praznik, ki ga zaznamujejo številne lokalne posebnosti in običaji. Poznamo različne maske po slovenskih regijah in vse so po svoje zanimive, zabavne, predvsem pa nosijo neko sporočilo. Po vsej Sloveniji potekajo pustne povorke, kjer se ljudje maskirajo v različne like. Priljubljene maske so klovni, princese, živali in pravljični junaki. Pust je čas, ko se radi posladkamo z okusnimi krofi, flancati in drugimi pustnimi dobrotami.
Pustni običaji so prisotni tudi v sosednjih državah Slovenije, kjer se razlikujejo glede na lokalne tradicije. V Avstriji je pust znan kot Fasching. V avstrijskih Alpah so priljubljene lesene maske in povorke s tradicionalnimi liki. V Italiji je pust znan kot Carnevale. Beneški karneval je eden najbolj znanih karnevalov na svetu, znan po bogatih maskah in kostumih. V severni Italiji so prav tako kot v Sloveniji prisotni pustni sprevodi. Na Madžarskem je pust znan kot Farsang. Priljubljeni so pustni plesi, povorke in kurjenje slamnate lutke, ki simbolizira zimo. Na Hrvaškem je pust znan kot Maškare. Zelo znan je Riječki karneval, ki je eden največjih karnevalov v Evropi. V Hrvaškem delu Istre je poznana Zvončarska povorka.
Pustni običaji so vsekakor zelo pomemben del kulturne dediščine Slovenije in tudi njenih sosednjih držav. So čas veselja, druženja in ohranjanja tradicije. Skratka, pust je več kot le zabava. Je pomemben kulturni in družbeni dogodek, ki odraža bogato zgodovino in tradicijo slovenskega naroda.
