O količinah popitega alkohola na prebivalca v Sloveniji so podatki vedno alarmantni. Leta 2015 so Slovenci v povprečju spili: 4,10 litra piva, 5,10 litrov vina, 1,33 litra žganih pijač, drugo pa 3 litre na leto. Po podatkih NIJZ alkoholizem ostaja tek na dolge proge, saj smo Slovenci še kar mokra kultura. Leta 2019 je oseba, starejša od 15 let, povprečno spila 31 litrov piva, 48 litrov vina in tri litre žganih pijač. Neregistrirana poraba količino zviša za tretjino. Izstopajo predvsem države Vzhodne Evrope, Slovenijo pa umeščajo nekje na deveto mesto. Po športnih rezultatih nekje blizu povprečja, kar pa se tiče tega področja, alarmantno visoko.
Pije vsakdo, a ne vsega
Pred časom je znanec Mártin, ki se je pred leti preselil s Primorske, kjer je bil Martín, postavil vprašanje, kdo vsako leto popije njegovo količino popitega alkohola. Sam ga namreč ne uživa. Iz tega so nastajale cele zgodbe, saj ob njegovi preselitvi na Štajersko ni skoraj nihče (razen redkih izjem) mogel razumeti, kako nekdo, ki mu je ime Martin, ne pije. Pa so se na to navadili njegovi znanci, ki so mu na začetku ob srečanjih točili »pijačo«, kmalu pa ugotovili, da je vse zaman. Kasneje so se nekaj časa celo norčevali iz njega in mu naročali mleko, a na njihovo veliko razočaranje je le redko dobil naročeno, saj mleko ni tipična pijača ob obisku gostilne.
Temu so sledile primerjave, dovtipi in opazke, češ da je prezahteven. Cena brizganca je nižja od cene dveh decilitrov mleka. Pa so mu začeli naročati vodo. In pri tem je ostalo. Danes Mártin še vedno kdaj pa kdaj zaide s znanci v gostilno, a brez večjih težav. »Naučil« jih je, da vsakdo pije, kar mu prija in se navkljub različni konzumaciji pijač dobro razumejo. Ob vseh teh prelitih besedah na papirju je potrebno poudariti, da je pomembna kultura pitja. Če se že pije, naj se zmerno in z razumom, brez vsiljevanja drugim in upoštevanje dejstva, da smo različni: eni pijejo alkohol, drugi pač ne. Zakaj? Odgovori si naj vsak zase.
Alkohol je zelo nevaren
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) vsak dan zaradi vzrokov, povezanih izključno z alkoholom, umreta najmanj dve osebi. V obdobju 2011–2015 so zabeležili 4361 takih smrti, umrlo je 3417 moških in 944 žensk. Umrljivost prebivalcev Slovenije presega evropsko povprečje, opozarjajo in dodajajo, da je tvegano in škodljivo pitje vzročno povezano tudi z več kot 200 različnimi boleznimi in poškodbami.
Uživanje alkohola zdravniki celo priporočajo, pa to naj ne zveni kot kakšna reklama. Seveda ne predpišejo tega in tudi ne zahtevajo, da se pije, vsekakor pa ne prekomerno, kar veliko pivcev tudi počne. Ena enota je 1 dl vina, 2,5 dl piva ali 0,3 dl žgane pijače – tole je baje še normalno. Kar je več od tega, lahko pivca že definira kot alkoholika. Seveda me bo kdo od bralcev označil za pisca, ki rad pretirava, a to so pokazale raziskave, ki jim (ne vedno) gre verjeti.
Spet bo morda kdo, ki tu in tam zaradi pretiranega »gledanja v kozarec« ne bo najbolj navdušen, a alkoholike so v javnem življenju preimenovali v »pijance«. Drži, slabšalno se sliši, žal pa je težko kje zaslediti, da bi se zaradi spremembe poimenovanja zmanjšalo pitje alkohola. Verjetno se (zgolj zaradi tega) tudi ne bo. Je pa treba priznati, da je ljudski izrek že dlje časa »zahteval« spremembo izraza, saj pravi, da se »pijanec spreobrne, ko se v jamo zvrne«. Oprostite, pregovori, da ne bo hude krvi.
Alkoholizem je družbeno zlo
Ob zapisanem moram poudariti, da prekomerno uživanje alkohola (beri pijančevanje), ne pušča posledic samo na pivcu (da ne bo nesporazuma, tudi pivki, saj ženske niso nič manj dovzetne za pitje alkohola).
Alkoholizem je še vedno eden od najpogostejših vzrokov za nasilje tako v družini (med partnerjema) kot tudi v družbi na sploh (vožnja pod vplivom alkohola). Navkljub vsem dejstvom pa so Slovenci ne samo veliki uživalci alkoholnih pijač, temveč znani tudi po tem, da na veliko reklamiramo pitje alkohola. Ne neposredno, ker je zakonsko prepovedano, temveč največ z organizacijo množičnih prireditev (martinovanje), kjer teče alkohol v potokih. Če se družba bolj ali manj trudi, da bi bilo uživanja alkohola manj, potem bi morali poskrbeti, da bi bil alkohol manj dostopen (predvsem za mlade), kar se je nekoč že oblikovalo v kvazi zakon, ki pa se ga, žal, tako uživalci, prodajalci, kakor tudi nadzorne, inšpekcijske službe ne držijo. Tako služi zgolj propagandi, ki so si jo v določenih obdobjih privoščile določene politične opcije za pridobivanje potrebnih točk.
Alkohol in otroci
O tej nevarni razvadi je potrebno govoriti ves čas in povsod. Če se opozarja na razvade, kot so droge, igre na srečo, spolnost, je potrebno tudi na alkoholizem. Začeti je potrebno že pri otrocih – v šoli. Na šolah morajo imeti jasna pravila glede odnosa do alkohola, po katerih se morajo ravnati prav vsi: učenci, učitelji, tehnični sodelavci in starši (šolske zabave brez alkohola brezpogojno za vse udeležence le-teh). Podobno kot v družinah, bi tudi v šolah morali predvideti ukrepe za kršitelje pravil, še prej pa natančno določiti načine, s katerimi bi ugotavljali, ali je nekdo pod vplivom alkohola.
Na enem izmed neštetih forumov je mogoče prebrati, da je alkohol v našem okolju dostopen vsakomur ob vsakem času (tudi dopoldan v vseh kafičih pred deseto uro, če ne drugače »pod šankom«). To pomeni, da ga lahko tudi otrok dobi brez večjih težav. Za starše je zato še kako pomembno, da opazijo oziroma prepoznajo, kdaj je otrok začel uživati alkoholne pijače in se z njim o tem pogovorijo. Pogovori o alkoholu naj bodo primerni otrokovi starosti in izkušnjam. Vzemite si čas za pogovor s svojim otrokom. Za pogovor o alkoholu ni nikoli prezgodaj in nikoli prepozno.«
Čeprav starši posvečajo veliko pozornosti svojim otrokom, so včasih preveč tolerantni in se zadovoljujejo z vsesplošno oceno, da če »otrok nekaj malega popije, še ni tako hudo«. Pozablja se, da je alkoholizem razvada, kar pomeni, da če se ga pogosto uživa, postane telo odvisno od teh substanc in želi, hoče, potrebuje vedno več. Otroku so lahko glede tega starši najboljši zgled: ne pijejo (pretirano) pred njim, otrokom ne pripovedujejo (svojih) pivskih dogodivščin, ne vozijo, kadar pijejo, sploh pa – ne poudarjajo, kako pitje ne škoduje zdravju. Zavedati se je potrebno, da se otroci izobražujejo in dobro vedo, kaj je dobro in kaj ne, veliko krat pa se ne zavedajo, kaj je prav in kaj ne. Pravijo, da zgledi vlečejo in tudi otroci ter mladostniki se zgledujejo po svojih starših. Raziskave so pokazale, da je za otroke, katerih starši pijejo, večja verjetnost, da sami sežejo po alkoholnih pijačah. Starši – bodite torej zgled svojim otrokom.
Težave z alkoholom se lahko pojavijo pri ljudeh vseh starosti. Alkohol je družbeno sprejemljiva snov, ki se pogosto uživa na družabnih dogodkih, praznovanjih in v prostem času. Vendar pa lahko pretirano uživanje alkohola privede do številnih težav tako za starejše kot tudi za mlajše ljudi.
Težave z alkoholom pri mladih se lahko začnejo že v adolescenci ali zgodnji odraslosti. Mladi, ki zlorabljajo alkohol, se lahko soočajo s številnimi posledicami, vključno s težavami v šoli ali na delovnem mestu, poslabšanjem odnosov s svojo družino in prijatelji, zdravstvenimi težavami, vključno z jetrnimi boleznimi, depresijo in tesnobo ter povečanim tveganjem za nevarno vedenje, kot so prometne nesreče ali nezaščiten spolni odnos.
Starejši ljudje se lahko tudi srečujejo s težavami zaradi alkohola. Neustrezno uživanje alkohola pri starejših lahko poslabša zdravstvene težave, kot so bolezni srca, visok krvni tlak, jetrne bolezni in demenca. Poleg tega lahko alkohol vpliva na učinkovitost zdravil, ki jih starejši ljudje morda jemljejo za obvladovanje drugih zdravstvenih stanj. Poleg tega lahko družbena izolacija, osamljenost in žalost v starosti prispevajo k povečanemu uživanju alkohola pri nekaterih starejših osebah.
Zavedati se moramo, da obstaja pomoč za težave z alkoholom, ne glede na starost. Imamo zdravstvene ustanove, ki nudijo svetovanje, podporo in zdravljenje alkoholnih težav. Pomembno je in to zelo, da družba spodbuja zdravo odnos do alkohola ter ozavešča o škodljivih posledicah pretiranega uživanja alkohola pri vseh starostnih skupinah.
Simbolična fotografija