Povezovanje kot temelj slovenskega čebelarstva ob svetovnem dnevu čebel
Ob prihajajočem svetovnem dnevu čebel, ki ga od leta 2017 na pobudo Slovenije, praznujemo 20. maja, se znova spominjamo, kako dragoceno vlogo imajo čebele za naš planet – in kako ključno vlogo imamo ljudje pri njihovem ohranjanju. Ta dan ni le priložnost za praznovanje, temveč predvsem za razmislek o tem, kako lahko s povezovanjem, sodelovanjem in skupnimi prizadevanji zagotovimo trajnostno prihodnost čebelarstva. Prav povezovanje je temelj, na katerem stoji močna in odporna čebelarska skupnost, saj so čebelarska društva srce slovenskega čebelarstva. Predstavljajo prostor znanja, sodelovanja in prenosa bogate dediščine, ki so jo skozi generacije ustvarjali predani čebelarji. Njihova vloga presega zgolj skrb za čebele – so stičišče izkušenj, inovacij in medsebojne podpore. Brez njihove predanosti, prostovoljnega dela in iskrene ljubezni do čebel danes ne bi imeli tako trdne in povezane čebelarske skupnosti.
Slovensko čebelarstvo ni le gospodarska dejavnost, temveč način življenja, ki odraža globoko spoštovanje do narave. V času hitrih družbenih sprememb, digitalizacije, podnebnih izzivov ter vse večjih pritiskov bolezni in škodljivcev na čebele postaja pomen čebelarskih društev še izrazitejši. Prav društva so tista, ki povezujejo tradicijo z inovacijami, teorijo s prakso ter izkušnje s prihodnostjo. Pogosto delo v društvih poteka neopazno, v ozadju, a njegov vpliv je izjemen. Vsaka izobraževalna delavnica, vsako mentorstvo mladim čebelarjem, vsaka skrb za urejen čebelnjak in vsaka lokalna pobuda prispevajo k večji prepoznavnosti čebelarstva. Hkrati krepijo zavedanje o ključnem pomenu čebel za prehransko varnost, biotsko raznovrstnost in ohranjanje okolja.
Čebelarska zveza Slovenije ostaja zanesljiv partner čebelarskim društvom. S svojim delovanjem podpira izobraževanje, zastopa interese čebelarjev, promovira slovensko čebelarstvo doma in v tujini ter nudi strokovno pomoč na področjih ekonomike, tehnologije in varne hrane. V duhu povezovanja in skupne rasti se je zveza odločila za neposreden dialog z društvi – s ciljem bolje razumeti izzive na terenu in skupaj oblikovati učinkovite rešitve. Prav v tem dialogu in medsebojnem sodelovanju se skriva največja moč. „Skupaj smo močnejši – ne le kot posamezniki, temveč kot skupnost, ki zna prisluhniti, deliti znanje in stopiti skupaj, ko je to najbolj potrebno. Povezovanje med društvi, izmenjava dobrih praks in odprtost za nove ideje so ključni koraki k razvoju čebelarstva, ki bo privlačno tudi za mlajše generacije,“ poudarjajo na ČZS, kjer dodajajo, da so mladi prihodnost čebelarstva, zato je njihovo vključevanje izjemnega pomena. Prav čebelarska društva imajo edinstveno priložnost, da jim približajo čebelarstvo kot sodobno, odgovorno in plemenito dejavnost. „S tem ne ohranjamo le tradicije, temveč gradimo mostove v prihodnost. Ob svetovnem dnevu čebel se tako ne ozremo le nazaj s ponosom, temveč predvsem naprej – z zavedanjem, da lahko le skupaj ustvarjamo pogoje za boljši jutri. Vsak panj, vsaka čebela in vsak čebelar so del večje zgodbe. Zgodbe o sodelovanju, vztrajnosti in spoštovanju narave. Naj nas tudi v prihodnje vodi skupna vizija: povezani, odgovorni in predani ohranjanju čebel ter bogate slovenske čebelarske dediščine,“ dodaja Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije.
Slovenci smo „krivi“ ta svetovni dan čebel
Svetovni dan čebel obeležujemo 20. maja. Na ta dan se je leta 1734 rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša. Svetovni dan je posvečen čebelam in drugim opraševalcem, ki igrajo pomembno vlogi pri varnosti s prehransko preskrbo, njihova prisotnost pa je tudi pokazatelj stanja lokalnega okolja. Slovenija je v okviru Organizacije Združenih narodov (OZN) predlagala, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. Po treh letih mednarodnih prizadevanj so države članice OZN 20. decembra 2017 soglasno potrdile predlog Slovenije in 20. maj razglasile za svetovni dan čebel.
Brez čebel ni življenja
Čebele so eden od pomembnih opraševalcev, ki zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Zaščita čebel in čebelarskega sektorja tako dolgoročno prispeva k zmanjševanju revščine, lakote in ohranjanju zdravega okolja ter biotske raznovrstnosti. Čebele so pomembne tudi z vidika trajnostnega kmetijstva in ustvarjanja delovnih mest na podeželju. Z opraševanjem namreč povečujejo kmetijsko pridelavo, s čimer ohranjajo pestrost in raznolikost na naših njivah in krožnikih. Poleg tega milijonom ljudi zagotavljajo delovna mesta in so pomemben vir prihodkov za kmete. Danes je že vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja, čebelji pridelki pa so ob tem bogat vir nujno potrebnih hranil…
Arhivske fotografije (Foto: Ludvik Kramberger & Dani Mauko)