Med je med najbolj ponarejenimi živili, saj naj bi ga na tržišču bilo 50 % ponarejenega
Čeprav jim vremenske prilike v nekaj zadnjih let niso bile naklonjene, se slovenski čebelarji vedno borijo tudi za potrošnike in se sprašujejo, ali si Slovenci in Evropejci res ne zaslužimo uživati prave hrane? „Ali res ne moremo stopiti skupaj, tako proizvajalci hrane kot potrošniki in narediti konec ponarejeni hrani na trgu, ki je res poceni, a hkrati pogosto celo zdravju škodljiva! Na žalost čebelarjev in potrošnikov je med eno najpogosteje ponarejenih živil. Prepričan sem, da si vsi želimo in zaslužimo uživati pravo hrano!“ se sprašuje Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) in Evropske čebelarske zveze, ki je ponosen, da so slovenski čebelarji pred časom bili uspešni pri pobudi za enotno označevanje medu v Evropi, saj med potrošnike prihaja preveč ponarejenega medu, tudi do 50 odstotkov. Pobuda ČZS o nujnosti enotnega označevanja medu s točno navedbo države porekla je stara več kot 5 let in je tako dobila podporo v Evropskem parlamentu! Poslanci EP so namreč izhodišča za spremembo zakonodaje podprli s 522 glasovi za, 13 proti in 65 vzdržanimi. S to pobudo je ČZS želela v prvi vrsti zaščiti potrošnike v celotni EU. Prav je, da ima potrošnik informacijo, iz katere države med prihaja in katerega bo kupil.
Evropska čebelarska zveza združuje skoraj 300.000 čebelarjev iz 19 evropskih držav, glavni cilj te zveze pa je torej zaščititi potrošnika pred uživanjem ponarejenih čebeljih pridelkov in posledično ohraniti čebele in čebelarstvo! Danes je čebela v Evropi ogrožena, saj brez pomoči čebelarja žal ne more preživeti! Zaradi ponarejenih čebeljih pridelkov na trgu (teh je po uradnih podatkih Evropske komisije skoraj 50 % in večina uvoženih iz držav zunaj Evrope) in s tem nelojalne konkurence je ogroženo celotno evropsko čebelarstvo, propad čebelarjev pomeni propad čebel in posledično konec opraševalne službe čebel, ki je predpogoj za pridelavo hrane v Evropi, saj je vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja čebel!
Po prepričanju ČZS, prehransko varnost v Evropi lahko zagotavljajo samo evropski kmetje, med (in predvsem »med«, ki sploh ni pravi med) lahko uvažajo, ne pa tudi storitev opraševanja čebel! „Prisotnost čebel in drugih opraševalcev je torej nujna za pridelavo evropske hrane. Da bi ohranili čebele in čebelarstvo, moramo nemudoma narediti absolutni Stop vsem ponarejenim čebeljim pridelkom in hkrati podpreti čebelarstvo in kmetijstvo z nakupom lokalnih čebeljih pridelkov, ki dokazano najbolje krepijo naše zdravje! Izvoljeno je novo vodstvo Evropske unije, Evropska čebelarska zveza javno poziva vse evropske poslance, evropske komisarje in druge odločevalce v EU in posameznih državah, naj zaščitijo evropskega čebelarja, zaščitijo evropskega kmeta, ker brez čebel ne bo kmetijstva in za zaščito evropskega potrošnika pred ponarejeno hrano. Evropska čebelarska zveza bo takoj stopila v stik z odločevalci v evropskem prostoru in verjamemo, da bomo skupaj našli rešitev,“ poudarja predsednik obeh zvez Noč.
Tudi higienski standardi pridelave hrane in medu niso povsod enaki, marsikje je problem že čista voda, različna nacionalna zakonodaja o uporabi raznih fitofarmacevtskih sredstev, da ne govorimo o okoljskih standardih. Pomembni so tudi drugi pogledi, kot na primer kakovostni standardi pridelave medu, dolge transportne poti, problem pravilnega skladiščenja in podobno. Skratka, poreklo države je pomembno pri odločitvi potrošnika za nakup medu, kot poudarjajo na ČZS, kjer predlagajo slovenskim potrošnikom, da med poiščejo pri lokalnih čebelarjih, torej v lokalnem okolju, na trgovskih policah pa naj bodo pozorni na državo porekla – predlagajo, da kupujejo med, ki ima poreklo iz Slovenije. Slovenski med pa lahko potrošniki prepoznajo tudi preko tipičnega kozarca za slovenski med, v katerega slovenski čebelarji polnijo v Sloveniji pridelan med in med iz EU shem kakovosti kot so Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kraški med, Kočevski gozdni med in med iz ekološke pridelave (Ekološki med).
Ponarejanje hrane je donosen posel…
Ponarejanje hrane je skozi celotno zgodovino človeštva eden od najbolj donosnih poslov na planetu. Vendar pa goljufije s hrano resno ogrožajo poštene pridelovalce in celotni prehranski sistem, zato se proti ponarejevalcem sistemsko bori tudi EU. Kljub temu so goljufije s hrano v EU še vedno ocenjene na med 8 in 12 milijard evrov letno. Na poneverbe vsake toliko opozorijo različni škandali, eden takšnih je bil na primer uporaba konjskega mesa neustrezne kakovosti v burgerjih v Veliki Britaniji leta 2013. Nekoliko starejši se spomnijo izjemnega škandala s strupenim dodatkom antifriza (sredstvo proti zmrzovanju) v avstrijskih vinih leta 1986. Vendar so za ponarejanje vabljive vse kategorije živil, od mesa in mesnih izdelkov, maščob in olj, kjer je goljufij največ, do ribjih izdelkov, medu, sadja, zelenjave in vin. Največ prehranskih goljufov oz. goljufij je po navedbah EU v Španiji, Italiji, Nemčiji, Grčiji in Poljski. Seveda so najbolj vabljivi izdelki in pridelki, ki prinašajo na polici najvišjo dodano vrednost, med njimi sta oljčno olje in med. Med koronskim obdobjem se je ponarejanje hrane še bolj razširilo. Tako je na primer po letošnji polletni analizi, ki je bila objavljena letos na osnovi vzorcev medu, poslanega v analizo Skupnemu raziskovalnemu središču EU, skoraj 46 % vzorcev medu na trgu EU ponarejenega in onesnaženega, z dodatkom sladkorja. Ta analiza je vključila 320 pošiljk medu iz 16 držav članic EU ter Švice in Norveške.
Ponarejanja je veliko vrst, največ je: napačnega označevanja živil z oznako višje kakovosti hrane (npr. kot ekstra deviško oljčno olje nižje kakovosti), dodajanja različnih aditivov ter prodaje konvencionalne hrane kot ekološke, kar se prav tako izjemno izplača. Evropska unija se bori sistematično proti tovrstnemu kriminalu v agroživilskem sektorju, katerega glavni cilj je ustvarjanje gospodarske koristi. A to na drugi strani predstavlja ne le finančne škode za kupce, temveč tudi ogroža varnost zdravja ljudi, živali in okolja. Hkrati vpliva tudi na konkurenčnost sektorja, saj so podjetja, ki spoštujejo zakonodajo, prisiljena konkurirati podjetjem, ki se ji izogibajo in si tako znižujejo stroške. Zaradi zapletenosti in obsežnega globalnega dosega sodobnih prehranskih verig se goljufije s hrano razvrščajo glede na državo izvora. Namen razvrščanja primerov po državah je ustvariti jasnejšo sliko o tem, kje dejansko prihaja do goljufivih dejavnosti, da bi jih lahko preprečili že na lokalni ravni oz. ustrezno ukrepali. V Evropi naj bi bilo največ primerov goljufij s hrano v Španiji, Italiji in na Nizozemskem.
Vpletena sta tudi Evropol in Interpol
V želji po znižanju številnih goljufij Europol in Interpol vsako leto usklajujeta operacijo OPSON, ki je usmerjena proti trgovini s ponarejeno in neustrezno hrano in pijačo v Evropi in zunaj nje. Leta 2020 so bili tako zaseženi nezakoniti izdelki iz vseh kategorij živil, vključno s 320 tonami tihotapljenih ali podstandardnih mlečnih izdelkov, 149 tonami jedilnega olja in 1,2 milijona litrov tihotapljenega alkohola. Na ravni EU aktivnosti proti ponarejanju usklajuje Generalni direktorat Evropske komisije za zdravje in varnost hrane (GD SANTE), ter mreža EU za goljufije s hrano in Evropski urad za boj proti goljufijam. Kljub temu so goljufije s hrano v EU še vedno ocenjene na med 8 in 12 milijard evrov letno.
Foto: Dani Mauko