V ambulantah NIJZ po državi le samoplačniško cepljenje proti sezonski gripi
Zaradi zamude Svetovne zdravstvene organizacije pri določitvi sevov za cepivo se cepljenje proti gripi se je letos začelo nekoliko pozneje kot pretekla leta. Pri izbranem zdravniku ali v ambulantah NIJZ se lahko zdaj cepijo vsi, ki so starejši od šestih mesecev. Pri cepljenju proti gripi pa je tudi ena novost: za tiste, ki spadajo v skupino ogroženih, bo cepljenje brezplačno. Kot so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je cepljenje še posebej priporočljivo za skupine prebivalstva, ki so izpostavljene večjemu tveganju za težji potek bolezni in nastanek zapletov zaradi gripe. V te skupine spadajo starejši od 65 let, kronični bolniki, osebe z izrazito povečano telesno težo (ITM ≥ 40) in nosečnice. Vse omenjene skupine so v sezoni 2019/20 upravičene do brezplačnega cepljenja proti gripi. Stroške cepljenja v celoti krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, cepljenje pa poteka le pri izbranih osebnih zdravnikih. Cepljenje proti gripi v ambulantah NIJZ izvajajo le samoplačniško. Osebe, ki so upravičene do brezplačnega cepljenja proti gripi, se sicer lahko cepijo v ambulantah NIJZ, vendar je v tem primeru cepljenje samoplačniško.
Kaj je gripa?
Gripa (influenca) je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi. Pojavlja se predvsem v zimskih mesecih na severni polobli in ogroža vse prebivalstvo, še posebno starejše ljudi, bolnike s kroničnimi srčnimi, pljučnimi, presnovnimi in drugimi boleznimi in majhne otroke.
Povzročitelji
Poznani
so trije virusi, ki povzročajo gripo: virus influence A, B in C.
Virus influence A povzroča epidemije in pandemije, virus influence B
povzroča običajno omejene izbruhe npr. v šolah, vrtcih. Virus
influence C okuži posameznike in ne povzroča epidemij. Ločitev
posameznih tipov virusov influence je možna z mikrobiološkimi
preiskavami. Viruse influence A razvrstimo po podtipih na podlagi
dveh površinskih antigenov: hemaglutinina (H) in nevraminidaze (N).
Tri vrste hemaglutininov (H1, H2, H3) in dve vrsti nevraminidaze (N1,
N2) so v virusih influence, ki povzročajo pri ljudeh sezonsko gripo.
Poznani so še drugi hemaglutinini, ki so v virusih influence, ki pa
povzročajo bolezen pri živalih (pticah, prašičih in konjih).
Občasno in povsem nepričakovano se pojavljajo novi podtipi virusa
influence in povzročijo pandemijo. Pandemski virusi influence so
običajno kombinacija živalskih in človeških virusov. Postopne
majhne spremembe virusa influence pa so odgovorne za vsakoletne,
sezonske epidemije.
Inkubacijska
doba
Čas od okužbe do pojava bolezni, je kratka.
Bolezenski simptomi in znaki gripe (vročina, nahod, bolečina v
žrelu, kašelj) se pojavijo 1-3 dni po okužbi.
Način
prenosa
Povzročitelj gripe, virus influence, se prenaša
s kužnimi kapljicami in preko površin, ki so onesnažene z izločki
dihal obolelega z gripo. Kužne kapljice nastanejo ob kihanju,
kašljanju in glasnem govorjenju. Prepotujejo razdaljo največ do
enega metra, zato je za prenos virusa influence potreben tesnejši
stik z zbolelim, običajno v zaprtem prostoru. Na površinah v
posušeni sluzi lahko virus influence preživi več ur. Če se
onesnaženih površin dotaknemo s prsti, lahko virus influence
zanesemo na sluznice nosu in ust in se okužimo.
Dovzetnost
za okužbo
Za gripo smo sprejemljivi vsi. Po okužbi z
virusom influence pa je potek lahko precej različen in odvisen
predvsem od splošnega zdravstvenega stanja, starosti, imunskega
sistema in tega ali smo se v preteklosti že okužili s podobnim
virusom influence. Pri mlajših, sicer zdravih poteka okužba brez
simptomov – kljub okužbi ne zbolimo, pri starejših kronično
bolnih pa je potek lahko težak in zapleten.
Simptomi in
znaki bolezni
Približno 1-3 dneh po okužbi se pojavijo
bolezenski simptomi in znaki: mrazenje, izčrpanost, visoka
temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč
občutek v žrelu in suh kašelj. Razen kašlja, ki lahko traja več
tednov, znaki po navadi izginejo v dveh do sedmih dneh.
Virus
influence poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterijam v
pljučno tkivo, zato se lahko kot zaplet gripe razvije bakterijska
pljučnica. Ta zaplet je pogostejši pri starejših ljudeh in
kroničnih bolnikih. Pri kroničnih bolnikih se v času prebolevanja
gripe poslabšajo osnovne bolezni. Zaradi tega se v epidemiji gripe
število sprejemov v bolnišnice močno poveča. Poveča se
mrljivost.
Kužnost
Največja
kužnost je tik pred pojavom bolezni in nekaj dni po začetku gripe
(3-5 dni). Majhni otroci izločajo večje količine virusa, zato so
kužni dlje časa (7 dni ali še več). Dolgotrajnejše izločanje
virusa je značilno za bolnike z okrnjenim imunskim sistemom.
Zdravljenje
Pri
večini bolnikov zdravljenje s protivirusnimi zdravili ni smiselno.
Najbolj pomembno je, da si olajšamo težave in počakamo, da
gripa izzveni. Če imamo povišano telesno temperaturo nad 38°C,
jemljemo antipiretike – zdravila, ki znižajo telesno temperaturo.
Za otroke je primeren paracetamol, odrasli pa lahko vzamejo
paracetamol ali aspirin. Posebno ponoči je zamašen nos zelo moteč
in povzroči, da dihamo čez usta, kar dodatno izsuši sluznico
zgornjih dihal in poslabša počutje. Svetuje se uporaba kapljic za
nos, da se prehodnost nosu poveča in olajša dihanje. Zaužijemo
dovolj tekočin, saj jih zaradi vročine izgubimo več kot običajno,
da ne nastopi izsušitev, ki še dodatno poslabša naše počutje.
Svetuje se počitek in izogibanje telesnim naporom dokler traja
vročina.
Jemanje antibiotikov (če ni bakterijskih zapletov) je
brez smisla in je lahko škodljivo. Za zdravljenje gripe je že nekaj
let na voljo več vrst protivirusnih zdravil, ki so različno
učinkovita. Zdravila nekoliko skrajšajo trajanje in omilijo potek
bolezni, če jih zdravnik bolniku predpiše prvi ali drugi dan
bolezni. Nekatera zdravila niso primerna za bolnike z resnimi
okvarami ledvic, jeter, druga ne za ljudi z astmo ali kronično
obstruktivno pljučno boleznijo. Protivirusna zdravila se običajno
predpišejo bolnikom, ki se zaradi težje gripe zdravijo v
bolnišnici.
Pri starejših, ki se zdravijo zaradi kroničnih
bolezni in pri ljudeh s slabšo obrambno sposobnostjo, je gripa lahko
težka bolezen. Če v nekaj dneh ni izboljšanja, predvsem če
vztraja visoka telesna temperatura in kašelj postane vse bolj
gnojav, pomeni, da se je potek gripe zapletel s pljučnico. V tem
primeru je pregled in nasvet zdravnika nujno potreben. Enako velja za
majhne otroke – če vročina ne pade, otrok pa je zaspan, apatičen,
izsušen, je potreben pregled v ambulanti. Poskrbimo, da ne prenesemo
virusa influence na svoje bližnje – večkrat dnevno si umijemo
roke in kašljamo v rokav. Sproti odstranimo posmrkane robčke. Roke
si umijemo vsakič, ko jih onesnažimo z izločki dihal. Uporabljamo
svoje kozarce in jedilni pribor.
Preprečevanje
okužb
Najbolj učinkovita zaščita pred gripo je
cepljenje. S cepljenjem začnemo ponavadi v novembru. Cepljenje je
priporočljivo za vsakogar, še posebej za starejše od 65 let, za
bolnike s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic, za diabetike,
za osebe z imunsko pomanjkljivostjo, zdravljene s kemo- ali
radioterapijo in malignomi, ter za majhne otroke stare od 6 do 23
mesecev. Cepljenje priporočamo nosečnicam. Cepljenje priporočamo
tudi družinskim članom vseh starejših oseb in kroničnih bolnikov,
da virusa influence ne zanesejo v domače okolje in ob prebolevanju
gripe ogrožajo svojca, ki ima težave z zdravjem. Poleg tega
priporočamo cepljenje družinskim članom majhnih otrok in še
posebej, če je v družini dojenček mlajši od 6 mesecev, ki še ne
more biti cepljen.
Cepljenje je priporočljivo za zdravstveno
osebje in ljudi v vseh tistih poklicih, kjer bi zaradi odsotnosti z
dela zaradi gripe ohromela dejavnost (policija, carina, pošta,
gasilci itd.).
Cepljenje proti gripi se začne proti koncu jeseni
in traja, vse dokler ne prične število obolelih z gripo upadati. Po
cepljenju se zaščita pri mlajših razvije po tednu dni, pri
starejših traja razvoj imunosti 14 ali celo več dni. Ker se virusi
gripe pogosto in hitro spreminjajo, strokovnjaki vsako leto na novo
izdelajo cepivo proti virusom, za katere so ocenili, da bodo krožili.
Prav zaradi tega moramo cepljenje proti gripi ponoviti vsako leto.
Vzdrževati moramo dobro telesno kondicijo, se veliko gibati na
svežem zraku in uživati zdravo hrano z veliko sadja in zelenjave. V
mesecih, ko je okužb dihal veliko, se izogibamo zaprtih prostorov in
si večkrat skrbno umijemo roko, da ne zanesemo virusa influence in
tudi drugih mikroorganizmov na dihala. Okužbo preprečimo z dobrimi
higienskimi navadami – ne delimo osebnih predmetov kot so zobne
krtačke, ne pijemo iz istega kozarca ali steklenice, ne uporabljamo
istega jedilnega pribora ipd.
