Je župnika Martina na cvetno nedeljo 1941 ustrelil domačini, ki je simpatiziral s Hitlerjem, ali pa nemški vojak?
Jutri, v nedeljo, 6. aprila bo minilo 84 let, odkar je Nemčija. 6.4.1941 tudi uradno napadla in „zasedla“ takratno Kraljevino Jugoslavijo, ki je že pred tem, 27.3.1941, brez boja podpisala kapitulacijo. Za današnjo Slovenijo in zlasti Gornjo Radgono je zgodba z začetka 2. svetovne vojne na območju Kraljevine Jugoslavije, še posebej zanimiva in predvsem žalostna. Prav tega dne, ob prihodu nacističnih vojakov čez reko Muro, v Gornjo Radgono, je namreč bil ustreljen takratni radgonski župnik Martin Gaberc. Šlo je za prvo žrtev druge svetovne vojne na radgonskem območju, po nekaterih podatkih pa za prvo civilno žrtev 2. svetovne vojne v takratni državi Kraljevini Jugoslavije. Žal se je o tem dogodku malo vedelo in tudi sedaj je tako, čeprav so se priljubljenemu župniku, v mestu penine in sejmov vsaj nekoliko oddolžili z odkritjem doprsnega kipa v Aleji velikih, le nekaj metrov stran od župnišča, v katerem je bil ustreljen. Večina mladih o tem krutem umoru ve zelo malo, le redki pa vedo, da je Martin Gaberc pokopan na radgonskem mestnem pokopališču v neposredni bližini kapelice.
Martin Gaberc je bil rojen 29. septembra 1883 v Pretrežu v župniji Črešnjevec pri Slovenski Bistrici. 25. julija 1908 je bil posvečen za mašnika. Kot kaplan je devet let služboval v župniji Brestanica, nato pa je deloval v župniji Sveti Križ nad Mariborom do 2. oktobra 1927. S tem dnem pa je bil imenovan za župnika v župniji Sveti Peter v Gornji Radgoni. Gospodinjska opravila v radgonski župniji sta Martinu takrat izvajala sestra Nežika Gaberc in oče Georg (Jurij). Oba sta skupaj z Martinom, tudi pokopana na pokopališču v Gornji Radgoni. Martin Gaberc se je sodeč po zapisih kronistov v radgonski župniji, zapisal kot vsestransko dejaven župnik. V njegovem času je bilo na desnem bregu reke Mure veliko postorjenega na področju pastorale in obnovi sakralnih objektov v župniji. Zelo aktiven pa je bil tudi v raznih civilnih organizacijah. Po njegovi zaslugi se je v Gornji Radgoni zvrstilo v njegovem nekaj več kot trinajstletnem delovanju, kar 43 različnih kulturno – vzgojnih in zabavnih iger. Na območju radgonske župnije se je v tem času med verniki širila tudi bralna kultura. Vse to je bilo za tisti čas, ko ni bilo še ne radia in ne televizije, velikega pomena. S svojo lepo pisavo je skrbel tudi za zanimivo župnijsko kroniko. Obvladal je celo stenografijo. Bil pa je tudi nadarjen glasbenik in kot tak je vodil v Gornji Radgoni tudi tamburaški zbor. Bil pa je tudi dober pevec in pevovodja. Poleg slovenščine je obvladal nemščino in latinščino. S svojo sestro Nežiko sta se pogovarjala tako, da sta besede govorila od zadnje črke naprej. Denimo Gaberc je bil Crebag. Po njegovi zaslugi je bil urejen prostor okrog radgonske cerkve in tu tik pred drugo svetovno vojno postavljen tudi spomenik – svetilnik Maistrovim borcem. Tega so nemški vojaki takoj po zavzetju Gornje Radgone uničili. Pred leti (2004) pa je bil ponovno postavljen. Kronisti pišejo, da je bil župnik Martin Gaberc zares zaveden Slovenec in zvest branik slovenstva na severni meji. Zaradi tega so mu denimo avstrijske oblasti odklonile obmejno prepustnico, ki so jo v tistem času imeli v obmejnih krajih.
Na cvetno nedeljo v letu 1941, to je 6. aprila zjutraj, so iz avstrijske smeri proti radgonskem župnišču, prihajali nemški vojaki. Ob tem je en naboj zadel Martina Gaberca, ki je menda dogajanje spremljal iz svojega župnišča. Ta je na kraju dogodka poškodbam podlegel. Po vojni se je sicer v Gornji Radgoni dolgo šušljalo, da naj bi ga ustrelil eden od domačinov, ki je bil pronemško usmerjen. Šele pred nekaj letih, ob 80.letnici so mu odkrili spominsko obeležje – doprsni kip v Aleji velikih (avtor kipa, ki ga je izdelal negovski rojak, akademski kipar Mirko Bratuša, je prav tako akademski kipar Metod Frlic, op.p.), neposredno pod cerkvijo sv. Petra, kjer Radgončani oddajajo hvaležnost svojim prednikom, ki so v preteklosti ponesli ime mesta in Slovenije sploh daleč po svetu. Med številnimi velikani radgonskega območja je tako tudi ustreljeni radgonski župnik Martin Gaberc, ki je bil nedolžen zahrbtno ubit. Nekateri, žal že redki, starejši radgonski verniki še vedno pogosto spominjajo priljubljenega pokojnega župnika.
V Aleji velikih pod vznožjem radgonske cerkve so sicer postavljeni doprsni kipi akademika dr. Antona Trstenjaka, jezikoslovca in nabožnega pisatelja Petra Dajnka, narodnega buditelja Antona Krempla, pesnika in pisatelja Manka Golarja, bibliografa dr. Franca Simoniča, dr. Janka Šlebingerja, buditelja Antona Krempla, izdelovalca protetičnih pripomočkov Jožeta Vršiča, filozofa dr. Franca Veber, slikarja Johannesa Aquila, generala Rudolfa Maistra, Martina Gaberca, Ivana Krambergerja…
Fotografije: Franci Klemenčič in Arhiv Župnije Sv. Petra GR