Nekdanji zavarovalničar naj bi žrtev v Mostje zvabil z zvijačo, umorjenega je v mlaki krvi našel domačin, ki je peljal gnoj na njivo
Senat Višjega sodišča v Mariboru, ki mu je predsedovala višja sodnica, mag. Mateja Kamenšek Gornik, je pred dnevi opravil pritožbeno sejo zoper oprostilno sodbo Kristijanu Slodnjaku, izrečeno pred dobrim letom dni, zaradi očitkov o sostorilstvu pri umoru Andreja Kirbiša leta 2022 v Mostju v Občini Juršinci. Sedaj pa je objavljena tudi odločitev višjih sodnikov, ki so upoštevalo argumente tožilstva, ter oprostilno sodbo preklicali in vrnili v vnovično obravnavo pred drugim velikim prvostopenjskem senatu na ptujskem okrožnem sodišču. Tožilstvo je namreč v pritožbi vztrajalo pri obtožnici in predlagalo izrek obsodilne sodbe ali razveljavitev oprostilne in ponovno sojenje. Slodnjaku je po 30 mesecih sojenja in 53 obravnavah, najprej za pomoč pri umoru, nato pa umora v sostorilstvu, veliki senat ptujskega sodišča, ki mu je predsedovala sodnica Nika Brumen, lani, na predvečer Prešernovega dneva, namreč izrekel oprostilno sodbo.
- Morilec neznan
Predsednica senata je v obrazložitvi dejala, da tožilstvo obtoženemu krivde ni dokazalo, da bi Slodnjak sodeloval pri umoru Kidričana Kirbiša 17. februarja 2022 na lokalni cesti v Mostju, žrtev pa je pozneje v mlaki krvi našel domačin, ki je peljal gnoj na njivo. Višja državna tožilka Janja Bernard Korpar je takoj po izreku oprostilne sodbe napovedala pritožbo, enako zagovornik mame in brata umorjenega Kribiša, odvetnik Alen Vidonja, obdolženi Slodnjak in njegov zagovornik, odvetnik Andrej Kac, pa sta bila z razpletom, ki sta ga napovedovala že ob prihodu na sodišče, zadovoljna. Sicer pa še naprej ostaja neznanka, kdo je bil morilec, tudi če bi bil Slodnjak zraven.
Kot je bilo slišati, tožilstvu ni uspelo zagotoviti niti enega materialnega dokaza o dogovarjanju med Slodnjakom in neidentificiranim strelcem o tem, da bosta Kirbišu vzela življenje. Nedokazan je ostal tudi bistveni očitek, da naj bi obtoženi neznanemu sostorilcu posredoval podatke o času in kraju srečanja s Kirbišem, je dodala sodnica. Posredni dokazi po oceni sodišča med seboj niso dovolj trdno in logično povezani, da bi na njihovi podlagi lahko z gotovostjo sklepali, da je Slodnjak sodeloval s strelcem. Zato je sodišče zaključilo, da po presoji vseh dokazov obstaja razumen dvom o očitkih iz obtožnice, in je Slodnjaka oprostilo obtožb. Sodišče je ob tem še opozorilo, da v kazenskem postopku velja domneva nedolžnosti, pri čemer mora tožilec krivdo obtoženca dokazati z najvišjim dokaznim standardom, onkraj razumnega dvoma, in da mora sodišče, ko tožilec tega dokaznega bremena ne zmore, obtoženca oprostiti.
Tožilstvo je v obtožnici zatrjevalo, da se je Slodnjak Kirbiša hotel znebiti, da bi se rešil dolga, in da je bil to umor na zahrbten način, saj da je obtoženi Kidričana v Mostje zvabil z zvijačo, da mu bo tja prinesel del dogovorjenih obresti od posojila, tja pa ni prišel. V tistem času je bil obtoženi, nekdanji zavarovalničar, 20 kilometrov stran pri svoji stranki v okolici Benedikta v Slovenskih goricah zaradi škodnega dogodka. Kriminalisti in tožilstvo so prepričani, da se je za sestanek s stranko za tisti dan dogovoril zato, da bi si zagotovil alibi, na kraj pa da je poslal sostorilca, ki je Kirbiša ustrelil. Kdaj in kako naj bi se bil obtoženi za umor Kirbiša dogovoril s strelcem, na sojenju ni bilo ugotovljeno. Kot je znano, je tožilka tik pred sklenitvijo glavne obravnave modificirala obtožnico, ki Slodnjaka ni več bremenila pomoči pri umoru, ampak umora v sostorilstvu, za obtoženega pa predlagala 28 let zapora.
V sklepni besedi je zatrdila, da dokazi in pričanja nedvomno potrjujejo krivdo, obtoženi pa je imel motiv, saj je pokojnemu Kirbišu dolgoval veliko denarja. Po sodbi je tožilka nemudoma napovedala pritožbo, ob tem pa povedala, da je njeno delo precej otežilo dejstvo, da strelca še vedno niso izsledili. Storilci so po njenem mnenju ravnali zelo premišljeno in načrtovano, sproti so zakrivali sledi in je zato še toliko težje odkriti, kdo vse je sodeloval pri kaznivem dejanju. Pritožbo na sta vložila tako tožilstvo kot pooblaščenec oškodovancev, matere in brata umorjenega, medtem ko obramba, ki jo zastopa odvetniška pisarna Andreja Kaca, vztraja pri nedolžnosti.
Ptujska ODT Janja Bernard Korpar je navedla dva pritožbena razloga, za tožilstvo je sporno predvsem zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Tožilstvo namreč nasprotuje mnenju sodišča na prvi stopnji, da ni neposrednih dokazov glede tega, da bi obdolženec strelcu sporočil podatke o kraju in času srečanja z žrtvijo, pa tudi ne dokazov o skupni volji obdolženega in morilca, da mu vzameta življenje, saj meni, da je indični krog, ki bi potrjeval očitke, sklenjen. V pritožbi naj bi imeli vsaj 14 okoliščin in indicev, ki to potrjujejo. Šlo je za dogovor izključno med storilcem in njegovim naročnikom, pri obeh je šlo za osebe, ki teh podatkov vsaka iz svojih motivov nista želeli širiti, je dejala. Pri tem je dodala, da je bil storilec očitno profesionalec, ki je vedel, po kaj je prišel, in to storil v nekaj trenutkih. »To potrjuje, da je šlo za naklepno in usklajeno delovanje. Če bi šlo za nek naključen dogodek, si zagotovo obdolženec ne bi uredil alibija,« je dejala tožilka, prepričana, da so podani tudi vsi zakonski znaki, ki Slodnjaku dokazujejo sostorilstvo in sodelovanje s strelcem.
Tožilstvo je zato predlagalo, da senat višjih sodnic spremeni prvostopenjsko sodbo, Slodnjaka spozna za krivega in obsodi na 28 let zapora, kolikor je predlagala že na prvi stopnji. Tožilka je sicer pričakovala, da bo višje sodišče sodbo razveljavilo in jo poslalo v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, kar se je sedaj tudi zgodilo. Višje sodišče je pisno sodbo izdalo v slabem mesecu dni. Slednjo pa pa še včeraj dopoldan stranke niso bile prejele. Mnogi so se vmes spraševali, ali bodo višji sodniki sledili tožilstvu ali bo oprostilna sodba postala pravnomočna in bo Slodnjak lahko od države terjal odškodnino za čas, preživet v priporu? Sedaj ko je oprostilna sodba zavržena, odškodnine vsaj do končanja vnovičnega sojenja na prvostopenjskem sodišču in poznejše pravnomočne sodbe.
