Eden bogatejših slovenskih kmetov, ki je dolgo let bil med 70 najbogatejšimi Slovenci, se je pred leti odločil za poseg v hrib, kar se sedaj maščuje. Sam trdi, da je do erozije na hribu prišlo že prej
Če kdo, potem Jožef Magyar že desetletja dokazuje, da so tudi kmetijske zgodbe lahko zgodbe o uspehu. Pred leti je z dobrimi 15 milijoni evrov premoženja družina Magyar po ocenitvi revije Manager bila na 63. mesto najbogatejših Slovencev, s tem pa na tretjem mesto najbogatejših Pomurcev. Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava sodi med največje slovenske pridelovalce žit za prodajo, Na 2.440 hektarjih površin, od katerih kar 90 odstotkov najemajo od Sklada kmetijskih zemljišč, pa poleg žit pridelujejo tudi koruzo, oljno repico, v lasti imajo tudi vinsko klet, čeprav grozdje odkupujejo od lokalnih pridelovalcev. Ves dobiček vlagajo v razvoj, več deset zaposlenih pa prejema 13. plačo in regres. Kljub zrelim letom Jožef dela kot kakšen mladenič, saj pravi, da delo človeka krepi. On osebno je v podjetje KG Lendava vložil velik del svojega življenja… Toda očitno se je še enkrat potrdilo, da ni vse zlato kar se sveti, saj Magyar gotovo nima veliko prijateljev in je pogosto gost različnih sodišč, kjer se bori za svoj ranč.
Hrib Čonka nad Lendavo, med domačini bolj znan kot Csukadomb, je zaradi svoje specifične peščeno-laporne sestave opredeljen kot plazovito območje, kjer se občasno pojavljajo plazovi in zdrsi zemlje. Najbolj znan primer je iz junija leta 2016, ko se je s pobočja odtrgala skala, težka dve toni in pol, in padla na restavracijo Trije izviri ter bližnje parkirišče ob eni najstarejših vpadnic v mesto. Že pred leti je podjetje KG Lendava, ki je lastnik več tamkajšnjih zemljišč in stare obnovljene meščanske hiše, znane kot vila Hermina, izvedlo več zemeljskih del na tem območju, predvsem z namenom revitalizacije starih teras za vinograde in sadovnjake. Problematika plazov se ponovno zaostruje. Lastniki sosednjih parcel namreč menijo, da je KG Lendava z nadaljnjimi posegi – še posebej nedavnim posekom dreves – dodatno destabiliziralo teren. Kot pravijo, je zaradi plazenja terena že prišlo do poškodb ograje in celo razpok na počitniški hiši enega od sosedov. O spornih posegih so bile že v preteklosti obveščene inšpekcijske službe, a se ni zgodilo nič, kot trdijo sosedje Hozjanovi in Horvatovi.
Prepričani so, da je KG Lendava, že junija 2022 z izklopom teras na spornih parcelah (hrib Čonka) poseglo v plazovito območje, kjer je natanko pred šestimi leti, junija 2016, že prišlo do plazu. „Od posega podjetja KG Lendava leta 2022 je začel ta teren počasi plaziti, kar je vidno na mojem stopnišču do vikend hiške, kjer se je ograja nagnila in sem jo moral dodatno podpret. Prav tako je začela plaziti ograja od sosedov, ob tem so se pojavile razpoke v notranjosti objekta,“ razlaga Hozjan, ki mu ni vseeno kaj se dogaja z njegovim premoženjem, skrbi pa ga, ob spominu na „leteče skale“ tudi za varnost. Dodal je, da sta soseda že 9. junija 2023 podala prijavo na gozdarsko inšpekcijo, ki menda sploh ni reagirala. „Povrh tega je podjetje KG Lendava meseca marca letos (2025) izvedlo posek dreves na omenjenem hribu Čonka, s katerim je še povečalo možnost plazenja terena, saj vegetacija prispeva obilo, da je teren stabilen,“ je dodal naš sogovornik Hozjan.
Odlok in zakon pravita:
Še vedno veljavni odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za gričevnati del Občine Lendava iz leta 2001 v 10. členu navaja, da ureditev vinogradov ali sadovnjakov v obliki teras ni dopustna. Ne glede na zgodovinski zemljiškoknjižni vpis, s katerim Kmetijsko gospodarstvo Lendava dokazuje, da je na tem hribu nekoč bil vinograd in sadovnjak, zakon o gozdovih v 2. členu navaja, da je gozd tudi zemljišče v zaraščanju na površini najmanj 0,25 hektarja, ki se zadnjih 20 let ni uporabljalo za kmetijske namene.
Na inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo so pojasnili, da se v zvezi s problematiko na območju hriba Čonka vodita dva različna inšpekcijska postopka zoper družbo KG Lendava. Kmetijska inšpekcija vodi postopek zaradi ureditve teras na tem območju, gozdarska inšpekcija pa zaradi ureditve dostopne poti brez ustreznih dovoljenj. Izvršitvi inšpekcijskih odločb se v KG Lendava očitno več ali manj spretno izmikajo in izkoriščajo procesne možnosti za neskončno vrtenje v krogu slovenske birokracije. Kmetijska inšpekcija je namreč julija 2022 izdala odločbo, s katero sta bili družbi naloženi poravnava teras in uporaba zemljišča izključno za kmetijske namene. Ker podjetje, kot navajajo na inšpektoratu, odločbe ni upoštevalo, je bila aprila 2023 uvedena izvršba. Podjetje se je pritožilo, a je kmetijsko ministrstvo njihovo pritožbo zavrnilo. Hkrati so ugotovili, da odločba še vedno ni bila izvršena, zato je lanskega aprila sledila izvršba z denarno prisilitvijo. Zoper ta sklep se je podjetje ponovno pritožilo, odločitev ministrstva pa še do danes ni znana. Na drugi strani je gozdarska inšpekcija maja 2022 začela postopek zaradi gradnje pešpoti brez soglasja Zavoda za gozdove Slovenije. Inšpekcija je izdala ureditveno odločbo o sanaciji gozdnega zemljišča na trasi zgrajene pešpoti in vzpostavitvi stanja zemljišča, ki bo primerno za razvoj gozdne vegetacije. Inšpekcijski postopek je v fazi izvršbe, saj po pojasnilih inšpektorata KG Lendava ni v določenem roku v celoti izvedlo naloženih obveznosti. Na inšpektoratu so ob tem poudarili, da je Zavod za gozdove Slovenije marca 2023 izdal družbi KG Lendava na parceli, kjer je zgrajena pešpot, in na dveh sosednjih parcelah odločbo o krčitvi gozda v kmetijske namene. Iz tega izhaja, da je bil posek dreves izvršen v skladu z izdano odločbo Zavoda za gozdove Slovenije, inšpekcijski postopek pa se bo nadaljeval zaradi zgraditve pešpoti, so še pojasnili na inšpektoratu.
Zadevo glede povzročanja okoljske škode na plazovitem območju, smo preveril tudi na KG Lendava, kjer je prvi mož družbe Jožef Magyar ostro zavrnil vse očitke. Dodal je, kako zadevo že dalj časa urejajo na inšpekciji in policiji. Sam je najprej predstavil zgodovinski oris dogajanja na tem območju, ko je še kot domačin vodil tamkajšnjo krajevno skupnost in nato sodeloval pri vzpostavitvi prvega kabelskega voda v Prekmurju ravno na tem hribu. Kot pojasnjuje Magyar, je iz pripadnosti in želje po zgodovinski zapuščini investiral v nakup nepremičnin na tem območju, kjer si med drugim lasti Vilo Hermina in Dom Zorin. Posegi v zadnji objekt so zaradi spomeniškega varstva oteženi, a za oba ima Magyar pripravljene načrte arhitekturne pisarne Lazar iz Murske Sobote za revitalizacijo. »Tega nisem kupil za pridobitno dejavnost, ampak da nekaj pustim za seboj,« pove in doda, da je v načrtih tudi razgledni plato na vrhu hriba. Glede posegov v oblikovanje terasastih vinogradov in pešpoti Magyar ostro zanika, da bi bili ti krivi za erozijo tal na območju, ki velja za plazovito. »Do erozije je prišlo že prej, in to zaradi namakanja tal, do česar prihaja zaradi kanalizacijskega izpusta iz kleti enega od objektov, ki ni v naši lasti,« zatrjuje Magyar in poudarja, da je bila izvedba teras in pešpoti dostojno plačana in izvedena z občutkom izvajalca. Kot dodaja, je njihov edini namen ustvariti pozitivno zgodbo, a se vseskozi srečujejo z nagajanjem in s prijavami na inšpekcijo, kar je po njegovi oceni tudi politično motivirano. »Že vse življenje sem na terenu in v stiku z okoljem, zato mi pomanjkanje občutka za naravo nihče ne more očitati,« je še zatrdil prvi mož KG Lendava, ki si s sosedi želi dobre odnose in je prepričan, da se je vse skupaj začelo dogajati veliko prej, pred njegovim posegom… Sam pa ima še veliko neporavnanih računov z državo!
