Skip to content

Ne le nasilje v družini temveč tudi uboji in umori

V Sloveniji lani za dobro desetino več nasilja v družini, kot v letu 2019

Glede na to, da je lani v Sloveniji nasilne smrti umrlo skupaj 16 ljudi, med katerimi so bili trije trojni umori, ob tem je zaznan znaten porast družinskega nasilja, lahko leto 2020 v Sloveniji opišemo kot še posebno krvavo. Žrtve in njihovi krvniki so se po večini poznali, mnogi so roko dvignili nad najbližje. Lani je pri nas nasilne smrti umrlo 16 ljudi, deset žrtev je bilo ženskega spola, vsi storilci oziroma osumljenci so moški. Trije so si po zločinu sodili sami. Največkrat so uporabili nož, sekiro in strelno orožje. Leta 2020 so slovenski policisti obravnavali trinajst umorov in tri uboje, skupno s poskusi teh kaznivih dejanj se število poviša na 49, to je dvakrat več tovrstnih kaznivih dejanj kot leto prej. Najbolj krvavo je bilo na območju Policijske uprave (PU) Ljubljana, v PU Murska Sobota pa policisti lani niso obravnavali nobenega takega kaznivega dejanja.

Slovenski policisti so v letu 2020 obravnavali kar 1473 kaznivih dejanj nasilja v družini, za katere je bila podana kazenska ovadba, kar je 10,6% več kot v letu 2019, ko so jih obravnavali „le“ 1332. Hkrati je policija v lanskem letu obravnavala 13 kaznivih dejanj umora ali uboja ali poskusa omenjenih najbolj krvavih kaznivih dejanj. V sedmih dogodkih gre za povezavo s partnerskim odnosom ali družinsko skupnostjo. Vse to potrjuje, da je nasilje v družini, nad ženskami in otroci eno najbolj razširjenih in v škodljivih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ker se dogaja za zaprtimi vrati pogosto tudi ni zaznano ali pa je zaznano prepozno. Razlogi zakaj nasilje ni prijavljeno, so različni, stigma, strah, sram ali občutek ponižanja. Žrtve nasilja v družini, ki so v nasilnem odnosu pogosto izolirane, tudi življenjsko ogrožene, same težko pokličejo ali poiščejo pomoč.
Leto 2020 je zaznamovala epidemija novega koronavirusa. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja virusa, smo ostajali in še ostajamo več doma, v krogu ožjih družinskih članov. To je za vse nas sicer priložnost, da si vzamemo čas zase, za svoje bližnje in da utrdimo vezi. Seveda pa to ne velja za žrtve nasilja v družini, ki so namreč doma še bolj izpostavljene grožnjam, nasilju, zlorabam, še težje pa poiščejo pomoč. „V policiji smo zaradi tega v letu 2020 preko različnih medijev, družbenih omrežij in internetnih strani, na različne načine ozaveščali o nasilju v družini in ljudi pozivali, da ob zaznavi nasilja, le to-prijavijo. Zadnjo tako objavo smo objavili ravno na predbožični dan, ko smo pozvali vse sorodnike, znance, sodelavce, predvsem pa sosede, da v primeru zaznave nasilja, le to prijavijo na telefonsko številko 113 ali na anonimni telefon 080 1200 in tako pomagajo tistim, ki si zaradi različnih oblik nasilja ne morejo,“ poudarja Maja Ciperle Adlešič, predstavnica Policije za odnose z javnostmi.
Pogosto se po tragediji, kot je bila npr. v Gerečji vasi, kjer je moški ubil ženo in njena starša, razširijo različne govorice kaj vse se je v neki družini dogajalo, kakšen je bil osumljeni, kakšne
težave so bile in kako bi to lahko preprečili. Toda, kot pravi Ciperle Adlešič: „Policija lahko vstopi v družino samo, ko ima za to zakonske pogoje in lahko ukrepa, če obstaja sum storitve kaznivega dejanja in če ta sum v preiskavi, po vseh zbranih obvestilih tudi utemelji. Za to potrebujemo dokaze in izjave tistih, ki o tem karkoli vedo. Slednje ima izreden pomen, saj žrtev ni več sama, sporočilo pa jasno, da javnost nasilja nikakor ne podpira in da bomo skupaj naredili vse, da bomo nasilje preprečili. V policiji ves čas stremimo k izboljšanju zakonodaje na področju nasilja v družini, nedavno sprejeta zakonodaja stremi predvsem k izboljšanju pravic žrtve, njeni zaščiti in obveščenosti, kot novost pa je tudi izdelava individualne ocene ogroženosti žrtve kaznivega dejanja. Slednja je sestavljena prav z dejstvi in okoliščinami, ki jih policisti ugotovijo z
zbiranjem obvestil sprva od žrtve, kasneje pa od njenih sorodnikov, raznih inštitucij, nevladnih organizacij in seveda od okolice, sosedi, šola, verske inštitucije…“
Ob tem je piarovka na GPU ponovno pozvala vse, da v primeru zaznave nasilja, slednje takoj
prijavite. Policija sama navadno nasilja ne zazna in ga ne more zaznati, bodo pa se odzvali na vsak klic, na vsako prijavo nasilja v družini in bodo tudi ustrezno ukrepali ob pomoči vseh tistih, ki so nasilje zaznali.

Okolica Domžal in Ptuja

Leta 2020 sta še posebej odmevala dva primera, kjer so umrli po troje, torej skupaj šest družinskih članov. Sredi junija je 24-letni Peter G. v vasici Škocjan pri Domžalah z nožem napadel dedka, babico in invalidnega strica ter jih v domači hiši pustil izkrvaveti. Tožilstvo je obtoženemu v zameno za priznanje okrutnega dejanja ponudilo 30 let zapora. Petintridesetletni Silvo D. iz Gerečje vasi pri Ptuju pa je na božič pred očmi štiriletnega sina najprej sodil nekdanji partnerici, nato pa se je z nožem spravil še na njena starša. Po navedbah policije je zločin napovedal. Domnevno je imel težave s prekomernim uživanjem alkohola, družina je zaradi njegovih dejanj v preteklosti že klicala policijo. Grozi mu celo dosmrtni zapor, ne le 30 let. Leto 2020 je zaznamovalo še nekaj grozljivih zločinov: Konec januarja je 44-letnik v industrijski coni na Grosupljem ustrelil 27-letno nosečnico, nekaj kilometrov stran pa še sebe. Še danes ni znano, ali sta bila v preteklosti par ali je bil on obseden z njo in jo je zalezoval. Avgusta je v okolici Grosupljega 47-letni Martin Z. Ženo polil z bencinom in jo zažgal, jo v mukah pustil ležati pred domačo hišo, kjer jo je našel eden od sinov, sam pa pobegnil in se policiji predal šele dva dni kasneje….



Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja