Nasilje v družini postaja eno najbolj kritičnih kaznivih dejanj v Sloveniji: Policisti v letu 2023 obravnavali 1821 kršiteljev in 423 kršiteljic
V Sloveniji v zadnjem času praktično ne mine dan, da policisti z operativno komunikacijskih centrov ne bi poročali o kaznivih dejanjih nasilja v družini in s tem povezanimi prepovedmi približevanja ter drugimi ukrepi. O nasilju v družini govorimo, kadar družinski član izvaja katerokoli izmed oblik nasilja (psihično, telesno, spolno, ekonomsko ali odnosno) nad drugim družinskim članom ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino. K nasilju se uvrščajo tudi telesno kaznovanje, zanemarjanje ali zalezovanje drugega člana (ožje ali širše) družine. Zaradi nepoznavanja znakov nasilja, občutkov sramu in krivde, večina nasilnih dejanj ostane neprijavljenih. Ker se nasilje pogosto odvija »za zaprtimi vrati«, se zdi, kot da gre za redek pojav, ki se dogaja samo v problematičnih družinah in nas ne more doleteti. V resnici pa je nasilje v družini žal pogost pojav. Nasilje razlikujemo glede na vlogo (izvajalec nasilja in tisti, ki doživlja nasilje) in vrsto nasilja (psihično, telesno, spolno, ekonomsko ali odnosno). Različne oblike nasilja v družini se med seboj pogosto prepletajo. Ob tem so žrtve nasilja tudi tisti, ki vanj niso neposredno vključeni, ampak ga zgolj opazujejo oz. živijo v okolju, kjer je nasilje prisotno (npr. otroci). V policiji ugotavljajo, da nasilje v družini zavzema precejšen del njihovega delovanja. Slovenski policisti letno obravnavajo približno 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju, od na videz blagih oblik z manj opaznimi posledicami do tistih najhujših, kot so umori v družini.
Na Generalni policijski upravi (GPU), s katere so nam posredovali zadnje številke obravnavanih kaznivih dejanj nasilja v družini po policijskih upravah, posebej poudarjajo, da policisti in kriminalisti imajo do nasilja v družini ničelno toleranco. Poleg obeh največjih mest je stanje najslavše na vzodu države, na zahodu (Kranj, Nova Gorica in Koper) pa najboljše. Po policijskih upravah je stanje naslednje: PU Celje, v celem letu 2023: 291 (do 2. 6. 2024: 122), PU Koper: 102 (32), PU Kranj: 85 (36), PU Ljubljana: 346 (196), PU Maribor: 211 (75), PU Murska Sobota: 130 (52), PU Nova Gorica: 43 (22), PU Novo mesto: 134 (75). Skupno torej: 1344 (610).
Kot nam je povedal Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete, so slovenski policisti in kriminalisti, v lanskem letu obravnavali 1.344 kaznivih dejanj nasilje v družini. V letošnjem letu pa so do 2. 6. 2024 obravnavali 610 primerov kaznivih dejanj nasilje v družini, kar pomeni, da se stanje nekako nadaljuje. „V tako kratkem času težko določimo neke trende, ker kazniva dejanja tudi v 10 letnem obdobju ne izkazujejo nekih bistvenih sprememb,“ je prepričan Menegalija. Tudi storilci omenjenih kaznivih dejanj, nekoliko se razlikujejo območja po državi, so v večini moški v skoraj 90 % primerov, dobrih 10 % teh dejanj pa storijo ženske, čeprav je očitno, da ponekod narašča število nasilnih žensk.
Drago Menegalija nam je posredoval tudi podatke o kršitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru povezane z nasilništvom. Teh so policisti v letu 2023 obravnavali kar 2357, v obdobju med 1. 1. 2024 in 31. 5. 2024 je policija obravnavala 716 tovrstnih prekrškov po 4. odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru. „V letu 2023 je policija izrekla 1024 ukrepov prepovedi približevanja, v letu 2024 (do 31. 5.) pa 424 ukrepov prepovedi približevanja. V letu 2023 je policija za nasilje v družini (4. odstavek 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru) obravnavala 1821 kršiteljev in 423 kršiteljic, v letu 2024 (do 31. 5. 2024) pa 556 kršiteljev in 123 kršiteljic. Največ tovrstnih kršitev so policisti obravnavali na območju PU Ljubljana, PU Maribor in PU Novo mesto,“ dodaja Drago Menegalija.
Pomembno je vedeti
Nihče nima pravice povzročati nasilja. Nasilno vedenje je kršenje temeljnih človekovih pravic in je kaznivo. Nasilno vedenje ima številne negativne posledice za vas in vaše bližnje. Prinaša pomembne življenjske izgube in slabša kakovost vašega življenja in življenja drugih. Z nasilnim vedenjem povzročate stisko in trpljenje. Otroci so žrtve nasilja, tudi če so ob nasilju le prisotni in ga ne doživljajo neposredno ali če živijo v okolju, kjer se nasilje izvaja. Poskrbite za njihovo varnost in zdrav razvoj. Za nasilje ni opravičila. Nasilje ni nekaj, kar se enostavno zgodi, nasilje je vedenje, ki ga izberemo.
Vsi se lahko naučimo novih socialnih veščin oziroma metod konstruktivnega in nenasilnega načina komunikacije in izražanja čustev ter tako spremenimo nasilno vedenje.
Pomurje med najbolj kritičnimi regijami
„V letu 2023 so policisti PU Murska Sobota obravnavali 130 prijav suma storitve kaznivega dejanj nasilja v družini po 191. členu KZ-1, v prvih petih mesecih leta 2024 pa 64 prijav. V letu 2023 je bilo izrečeno 55 ukrepov prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju, v letošnjem letu, do 1. junija pa 29 ukrepov. V letu 2023 je bila za storitev kaznivega dejanja zoper 100 osumljenih oseb podana kazenska ovadba na pristojno Okrožno državno tožilstvo, od tega za 88 moških in 12 žensk, v prvih petih mesecih leta 2024 pa zoper 55 osumljenih oseb, od tega 49 moških in 6 žensk,“ nam je povedal Igor Kavaš, vodja službe direktorja PU Murska Sobota.
Vodja izmene OKC PU Murska Sobota Viktor Zupančič pa dodaja: „Policisti smo v zadnjih treh mesecih na območju Pomurja obravnavali kar 37 primerov nasilja v družini. V 19 primerih smo nasilnežem izrekli tudi ukrep prepovedi približevanja in tako zagotovili varnost žrtvam ter preprečili nadaljnje izvajanje nasilja. Nasilje ne sme biti niti prva niti zadnja možnost reševanja konfliktov v družini. Če znotraj družine s pogovorom ne uspete rešiti težav, poiščite pomoč pri strokovnih službah. V primeru, da postanete žrtev fizičnega, psihičnega, ekonomskega ali spolnega nasilja, pa zadevo prijavite na najbližji policijski postaji ali pokličite interventno številko policije 113. Policija ima do nasilja v družini ničelno toleranco.“
Kaj pravi kazenska zakonodaja?
Nasilje v družini obravnava 191. člen Kazenskega zakonika – 1 RS, kjer je v 1. odstavku zapisano: Kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do petih let.
Poznamo vse vrste družinskega nasilja, fizičnega, psihičnega, spolnega in ekonomskega?
Fizično (telesno) nasilje: klofutanje, brce, porivanje, odrivanje, potiskanje, udarci z roko ali različnimi predmeti, grobi prijemi, zvijanje rok, ožiganje kože, davljenje, dušenje, odrekanje hrane, vlečenje za lase in telesne ude, grožnje in napadi s strelnim in drugim orožjem, razkazovanje orožja, izživljanje nad telesom (ožiganje, tetoviranje…), uničevanje predmetov, oblačil.
Psihično nasilje: naganjanje iz skupnega bivališča, nagovarjanje otrok proti partnerju, širjenje negativnih govoric o žrtvi, kričanje, zmerjanje, grožnje, strašenje, diskriminiranje, poniževanje, pretirane zahteve, grožnje s smrtjo ali poškodbami, odvzemom otrok, prepovedovanje ali omejevanje stikov z družino, sorodniki, znanci in prijatelji, omejevanje stikov s prijatelji nasprotnega spola, nesodelovanje pri vzgoji otrok, pretirano ljubosumje, prelaganje odgovornosti za nasilje na žrtev, izolacija, prepoved ali onemogočanje izhodov (praznjenje pnevmatik, zaklepanje v stanovanje, odvzem dokumentov), očitanje manjše plače, grožnje s fizičnim nasiljem nad otroki, prepoved uporabe elektronskih naprav, onemogočanje ali kontrola uporabe avtomobila, preverjanje in nadziranje elektronskih naprav in družbenih omrežij (preverjanje klicev, sporočil, elektronske pošte in družbenih omrežij, prisluškovanje klicem…), preverjanje (v službi, na delovnem mestu, s sledilnimi napravami, sledenje prek elektronskih naprav ipd.), siljenje v nosečnost ali prekinitev nosečnosti, prepoved zaposlitve, grožnje z odvzemom dovoljenja za prebivanje v državi.
Spolno nasilje: siljenje v spolne odnose, ki so za oškodovanca boleči ali ponižujoči (siljenje v razne spolne položaje, spolnost v času menstruacije…), zahteva po spolnih odnosih v zameno za prevoz, denar ali stvari, ki so za življenje samoumevne, spolni odnosi kot plačilo, neželeni in neprimerni dotiki, otipavanje, posilstvo, slačenje, siljenje h gledanju pornografskih vsebin, siljenje žrtve k dokumentiranju spolnih odnosov, seksualno komentiranje žrtvinega telesa, siljenje k masturbiranju.
Ekonomsko nasilje: zahtevanje denarja in prepoved razpolaganja s svojim denarjem, zahteve po prepisu (ne)premičnin, siljenje v finančno odvisnost, omejevanje pravice do zaposlitve, neplačevanje preživnine, siljenje v jemanje posojil.
Tudi verske skupnosti lahko vplivajo
Ob nedavni bajramski slovesnosti v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana, katero je vodil mufti Nevzet Porić, je prvi mož islamske skupnosti v Sloveniji, opozoril na pomanjkanje empatije v družini in medsebojnih odnosih, na nesprejemljivost katere koli oblike nasilja, na pomembnost zasebnosti ter zaradi dogajanja v Palestini in Ukrajini na nesmiselnost vseh vojn. Dodal je, da je ta čas priložnost, da drug drugega obiščemo, se pogovorimo in veselimo. „Vrednote, ki naj bi krasile vsako družino, so spoštovanje staršev in starejših, negovanje zakonskih odnosov, izboljševanje moralnih norm in duhovnih vrednot, pravilna vzgoja otrok, ohranjanje družinskih vezi ter medsebojno spoštovanje in razumevanje,“ je poudaril Porić, ki je opozoril na nasilje v družini, ki se najpogosteje izvaja nad ženskami in otroki. „Opozarjamo, da je vsaka oblika nasilja nesprejemljiva, saj nihče nima pravice izvajati nasilja, ker je to kršitev osnovnih človekovih pravic in kaznivo dejanje. Nasilje v družini pušča posledice na vseh njenih članih, še posebej na otrocih, ki lahko enak vzorec živijo naprej in ga razumejo kot sprejemljivega,“ je dejal.
Mufti je poudaril pomembnost zasebnosti. „Opažamo potrebo ljudi, da na družbenih omrežjih razkrivajo svojo zasebnost in jo predstavljajo celotnemu svetu. Pogosto se zgodi, da se lažno predstavljamo in objavljamo idilično podobo sebe in svoje družine, medtem ko sta resnična slika in vzdušje našega doma popolnoma drugačna,“ je dejal in dodal, da je vprašanje pravice človeka do zasebnosti ena temeljnih človekovih pravic v islamu…
