Sodišče izreklo oprostilno sodbo Ireni Tihec, za uboj soproga Aleša Tihca, 15. aprila 2022 v Brunšviku na Dravskem polju
Po daljšem sodnem postopku, ko je bilo zaslišanih kar 38 prič in kar nekaj izvedencev različnih strok, ter izvedenih veliko drugih dokazov, se je včeraj, pred velikim senatom okrožnega sodišča v Mariboru, kateremu je predsedovala sodnica Maja Balažic, z zaključnimi govori in izrekom kazenske sankcije, končalo eno odmevnejših sojenj v zadnjih letih na tem sodišču. Zgodba je odmevala, ker je Irena Tihec v domači hiši v Brunšviku, v strahu za lastno življenje, z nožem smrtno ranila svojega moža Aleša, sicer v Sloveniji znanega športnega novinarja. Čeprav se je ves čas branila, da možu ni želela škodovati, temveč naj bi v strahu za lastno življenje, pred vedno bolj agresivnim, napadalnim in ljubosumnim možem, enostavno pograbila kuhinjski nož, ki naj bi nehote končal v Aleševih prsih, je sodni senat odločil, da je ni kriva in prisodil oprostilko. Na podlagi vseh dokazov je tako senat sklenil, da je le šlo za silobran, tako da mami dveh otrok, ki sta ostala brez očeta, ni treba za zapahe. Na današnjem izreku sodbe je sodnica Maja Balažic poudarila, da ima vsakdo pravico braniti svoje telo in življenje. Zato je obtožena Irena Tihec bila oproščena vseh obtožb, saj je sodišče ugotovilo, da je ravnala v silobranu, ko je pred nasilnim možem poskušala zaščititi svoje življenje. Tožilstvo je že napovedalo pritožbo.
Pred tem, ko so potekali zaključni govori strank, je okrožna državna tožilka Tinka Berk, ki je tokrat nadomeščala sodelavko Matejo Artenjak, zatrdila kako je bilo z izvedenimi dokazi, predvsem forenzičnimi ugotovitvami, nedvoumno dokazano, da je obdolženka med dejanjem zavestno in aktivno zamahnila z nožem ter soprogu povzročila usodno poškodbo prsnega koša. Po mnenju tožilstva ni šlo za nesrečo ali obrambni manever, kot je želel prikazati obramba, temveč za odkrit naklepni napad. „Veriga materialnih dokazov, kot sta recimo smer rane in zlom reber, je konsistentna in izključuje teorijo o nenamernem naletu, temveč je potrdilo trdi, da je šlo za zavesten napad, saj da tudi forenzični dokazi kažejo močan in usmerjen udarec. Tožilka je predlagala, da sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin, Tihčevo spozna za krivo in ji zaradi kaznivega dejanja uboja izreče osemletno zaporno kazen.
Po drugi strani pa je zagovornica obtožene, odvetnica Vesna Györkös Žnidar, ki je zaključni govor gradila na obrambnem ravnanju obdolženke oz. silobranu, v daljšem govoru nenehno ponavljala, da je bila Irena Tihec dolga leta žrtev soprogovega psihičnega in fizičnega nasilja, ki se je v zadnjem času, ko je izvedel, da domnevno boleha za rakom, zaostrilo. Pokojni je bil po njenih besedah v času dogodka v stanju izjemne čustvene nestabilnosti. „Obdolženka ni ravnala z naklepom, temveč iz strahu za lastno življenje, saj nikoli, še zlasti kritičnega dne, ni izzivala pijanega, nasilnega in podivjanega moža, ki je vedel, da ob ločitvi ne bo dobil otrok. Vsaka ženska bi ravnala enako, saj jim je z ustavo zagotovljena lastna obramba,“ je dejala zagovornica, ki je dodala, da dogodku nikakor „ne moremo pripisati naklepa, temveč silobran oziroma skrajno silo v obrambi pred nasiljem, saj tožilstvo na 69 straneh obtožnice niso dokazali nasprotno.“ Odvetnica je nato predlagala oprostilno sodbo.
Irena Tihec je pritrdila zaključnem govoru svoje zagovornice, pa tudi je sama ves čas vztrajala, da je ravnala v silobranu. V zagovoru je opisala dolgoletno psihično in fizično nasilje soproga, ki naj bi se v zadnjem času pred ubojem stopnjevalo. Usodni dan naj bi bil vrhunec večdnevnega napetega dogajanja, polnega prepirov, ljubosumja in groženj, ob katerih se je počutila ogroženo.
Tihčeva trdi, da je mož v napadu planil proti njej in se pri tem sam napičil na nož, s katerim se je skušala ubraniti. Povedala je, da moža ni želela ubiti, a „če tega ne bi storila, danes ne bi bila živa,“ je dejala in nadaljevala: „Niti za sekundo nisem imela namena Alešu škodovati, sem se pa takrat zaradi njegovega ravnanja resnično zbala za svoje življenje. Nisem imela druge možnosti, kot da zaščitim svoje življenje.“ Ravno za to ki ji tožilstvo očitalo, da je 15. aprila 2022 v stanovanjski hiši v Brunšviku do smrti zabodla moža s kuhinjskim nožem. Ona pa je vidno ganjena, da sta z možem vrsto let „imela lepo življenje, v času epidemije covida-19 pa se je močno spremenil. Ker ni mogel opravljati svojega dela, je postajal vedno bolj razdražljiv, njegova pretirana skrb za zdravje se je še okrepila.“ Takrat je po njenih besedah začel postajati tudi ljubosumen in ji pregledoval mobilni telefon. Ob tem je odkril njeno komunikacijo s kolegom, za katerega moža ni mogla prepričati, da ni njen ljubimec. „Vsakič, ko sem mu poskušala povedati, da se razburja po nepotrebnem, se je še bolj razburil,“ je še dejala obdolžena.
Pojasnila je, da moža takšnega prej nikoli ni poznala. Postal naj bi tudi fizično nasilen, pretepal naj bi jo celo pred otroki. „A sem še zmeraj naivno verjela, da se bo pomiril. V dneh pred njegovo smrtjo je bil mož zaradi zdravstvenih težav še bolj razdražljiv in je vztrajal, da je stalno ob njem. Po njegovem obisku zjutraj v ambulanti sta šla na kavo in takrat je na njenem telefonu našel napačno poslano sporočilo znanca, ki ga je spravilo s tira. Obdolžena je opisala, kako jo je mož med vožnjo domov ves čas udarjal, nato pa ustavil na letališču in jo še bolj tepel. Ko je prišel neki moški preverit, kaj se dogaja, jo je mož porinil nazaj v avto in odpeljal domov. Na domačem dvorišču je njenim staršem vpil, da ga vara, pri tem pa jo davil, udarjal in brcal, dokler ni pritekel na pomoč sosed. Aleš mu je zagotovil, da se bo umiril, zato je sosed odšel, ona pa je, kot je dejala, odšla z možem v hišo, da bi ga pomirila pred vrnitvijo otrok iz šole. „Zdaj vem, da je bila to napaka,“ je dejala. V stanovanju jo je spet tepel, medtem pa pil pivo. Po telefonu je po besedah Irene Tihec klical sorodnike in jim razlagal o varanju, z materjo in sestro pa se je dogovoril, da gresta po otroka.
Takrat naj bi obdolženi mož začel govoriti, da mora umreti. Med drugim naj bi ji grozil z nožem in ji preprečil izhod, zato ni mogla pobegniti. Ko mu je rekla, da se hoče ločiti, je po njenih besedah pobesnel. „Živalsko je planil proti meni in grozil, da me bo zaklal. V paniki sem segla po nožu na kuhinjskem pultu, da bi se zaščitila. Nisem se imela kam umakniti, vse se je odvilo zelo hitro. Skočil je proti meni in se napičil na nož,“ je opisala zadnje trenutke usodnega dne. Nato je pobegnila iz stanovanja in poklicala reševalce, zatem pa se vrnila in oživljala moža do prihoda policije, je še povedala. Za očitano kaznivo dejanje ji je grozi do 15 let zapora, tožilstvo pa je predlagalo osem…
Namesto izločitve senata, kazen za odvetnika
Na slovenskih sodiščih se ne zgodi prav pogosto, da bi sodniki kaznovali kakšno izmed strank v postopku, tožilca ali odvetnika, in prav to se je pripetilo predzadnji dan kazenske obravnave zoper Ireno Tihec. Dan pred napovedanimi zaključnimi govori je namreč pooblaščenec oškodovank, matere in sestre pokojnega Aleša, Sonje in Anje Tihec, odvetnik Simon Dolinšek, vložil predlog za izločitev predsednice senata in celotnega sodnega senata. Očital je kar nekaj domnevnih napak in kršitev, a je sodišče predlog zavrnilo, in so se lahko začele zaključne besede. Sodni senat je namreč predlog za izločitev označil za neutemeljenega in vloženega prepozno in z namenom zavlačevanja postopka.
A tukaj se ni končalo, saj je predsednica senata, sodnica Maja Balažic, odvetniku Dolinšku izrekla kazen, in sicer bo v proračun moral plačati 500 evrov ali bo šel za 10 dni za zapahe.
Mama umorjenega prosila sodišče za pravično sodbo
Čeprav je običaj, da pri zaključnih govorih zadnjo besedo ima obtožena oseba, je tokrat zadnja govorila mama umorjenega Aleša, Sonja Tihec, ki je po obsežnem govoru zagovornice obtožene prosila za besedo, ko je s solznimi očmi povedala, da „če ga ne bi varala, do tega ne bi prišlo. Kateri moški bil ravnodušen, če ga žena vara.“ Že pred tem je sodišče prosila za pravično sodbo, ker da je v zadevi vse jasno…, saj je „mojemu sinu vzela 40 let življenja, otrokoma pa ljubečega očeta.“
