V toplejše južne kraje so odletele tudi ene največjih evropskih ptic
Prvo polovico novembra pozornost ljubiteljev ptic običajno zaznamujejo opazovanja prvih jat žerjavov (Grus grus). Ena od največjih ptic v Evropi se v jesenskih dneh iz svojih gnezdišč na severu in vzhodu Evrope v velikih jatah seli na jug, kjer preživijo zimo. Selitev žerjavov iz smeri vzhoda (Madžarske) proti zahodu ali jugu pogosto prej slišimo kot vidimo, saj se žerjavi med letom glasno oglašajo – trobljenje. Žerjavi najpogosteje letijo v jatah v obliki črke V. „Ker v podobnih jatah letijo tudi druge ptice, kot so gosi ali kormorani, jih od njih ločimo dolgem iztegnjenem vratu in izpod repa kukajočih nog (pri goseh nog ne vidimo). Zamahi kril in samo letenje so relativno počasni. Spomladi ko se žerjavi iz južnih delov vračajo nazaj na sever, lahko ponovno opazujemo podobne prizore. Letošnja spomladanska selitev je bila rekordna, saj je bilo s pomočjo opazovanj zabeleženih več kot 114.000 žerjavov, pravi Mojce Podletnik, naravovarstvena nadzornica pri Javnem zavodu Krajinski park (JZ KP) Goričko.
Dodala je, da spremljanje povečevanja števila selečih se žerjavov ni mogoča brez številnih opazovalcev teh ptic, ki informacije o opazovanih jatah žerjavov sporočajo ljubiteljem ptic. Podatki prispevajo tudi k širjenju znanj o smereh selitvenih poti žerjavovo čez Slovenijo kot tudi spremljanju obdobij selitev in razširjenosti redkih vrst ptic. „Če ste opazili jato žerjavov vabljeni, da to sporočite Dejanu Bordjanu na e-mail dejan.bordjan@gmail.com. Čeprav popoln podatek vsebuje kraj, datum in uro opazovanja, število žerjavov in smer ter višino leta, bodo strokovnjaki za ptice veseli tudi nepopolnih podatkov (približno število žerjavov, kraj in čas opazovanja), saj vsak podatek šteje!“ dodaja Mojca Podletnik,
Po njenih besedah so že sredi avgusta kot prve selivke Goričko začele zapuščati bele štorklje, v drugi polovici avgusta pa tudi veliki skoviki, smrdokavre, rjavi srakoperji, prepelice, čebelarji in kobilarji. V septembrskih dneh svojo pot na jug množično „organizirajo“ kmečke lastovke. Poleg „domačih“ selivk, lahko opazimo tudi ptice iz severnejših predelov Evrope, ki se pri nas ustavijo le za kratek čas in počitek. Mnoge ptice s severne in zahodne Evrope se namreč v zgodnje jesenskih dneh selijo čez naše kraje na jug. Vmes se ptice pogosto ustavijo za dan, dva ali nekaj dni ter si naberejo novih moči za nadaljevanje poti. Za ptice so tako pomembna t.i. postajališča za ptice selivke, kjer se lahko ptice med selitvijo ustavijo, najedo in spočijejo pred nadaljevanjem naporne in pogosto nevarne poti. Za vodne ptice sta pomembni postajališči na Goričkem, Ledavsko in Hodoško jezero. „Ptice se ne selijo na podlagi vremenskih razmer, temveč jih k selitvi spodbuja “notranja biološka ura”. Ta je posledica hormonalnih sprememb v izločanju hormona melatonina, na katerega izločanje vpliva dolžina svetlega oz. temnega dela dneva. Krajšanje svetlega dela dneva povečuje količino izločenega melatonina v krvožilni sistem in s tem vpliva na biološki ritem – tudi na spodbujanje selitve. Ptice so pred selitvijo nemirne, poveča se jim lahko tudi nalaganje maščob v telesu,“ dodaja naravovarstvena nadzornica Mojca.
Glavni razlog, zakaj se ptice sploh selijo torej niso nizke temperature vreme pozimi, temveč predvsem pomanjkanje hrane. Ptice selivke se hranijo pretežno z žuželkami, katere v hladnem delu leta niso aktivne oz. jih je premalo, da bi lahko ptice preživele. Ptice, ki tudi zimo preživijo v naših krajih pa so povečini vsejede. Poleti, v času gnezdenja, se hranijo z žuželkami, pozimi pa s semeni, sadjem ali z jagodami…
Žerjavi letijo v obliki črke V (Fotografiji: Gregor Domanjko)