Prav v teh dneh, ko je zaradi mraza, dežja in sploh ohladitve ozračja, kar ji povzročilo pomanjkanje hrane, po Slovenije in drugih državah med Skandinavijo in Afriko, poginilo na stotine in tisoče lastovk, se še vedno spominjamo, kako so lanske poplave čez noč »zradirale« največjo kolonijo breguljk v Sloveniji,
ki je štela kar 1300 parov? S ciljem, da bodo ponovno gnezdile ob Savi v Sneberjah, so na
Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) v sodelovanju z Mestno občino
Ljubljana, v okviru projekta Boj za obstanek, spomladi zavihali rokave in tudi letos uredili
peščene brežine za gnezdenje naše najmanjše vrste lastovk.
Spomladi, še preden so se breguljke vrnile iz prezimovališč, so si ogledali stanje brežin ob Savi
v Sneberjah in takoj nam je postalo jasno, da je območje izgubilo potencial za rekordne številke,
kot smo jim bili priča v lanskem letu. Tudi letos so jim morali urediti navpične peščene stene za
gnezdenje, v upanju, da jih prepoznajo kot primerne za gnezditev in se k nam vrnejo v čim
večjem številu. Po končani ureditvi smo lahko le še čakali, ali bo naš trud poplačan.
Tekom gnezdilne sezone so budno spremljali, koliko breguljk se je vrnilo. Že prvi obisk kolonije
v maju je prinesel velik žarek upanja, saj so nad Savo, v bližini urejene peščene stene,
opazovali številne breguljke. Nekatere so že pričele s kopanjem gnezdilnih rovov. Le-teh so že
ob prvem obisku našteli 250. Monitoring kolonije so izvedli še nekajkrat, in vselej je številka
gnezdilnih rovov rasla, dokler se ni ustavila pri številki 600. Družbo so jim delali posamezni, a
toliko bolj barviti čebelarji. Naravovarstvena akcija je torej ponovno uspela nad vsemi
pričakovanji!
Kot kaže so tovrstne naravovarstvene akcije za breguljke ključnega pomena. Navpične peščene
brežine, četudi nastanejo s pomočjo človeka, takoj prepoznajo kot primerne za gnezdenje, kar
nas niti ne preseneča, saj se vrsta sooča s hudo »stanovanjsko krizo«. V naravnem rečnem koritu
vodna sila sama dolgoročno poskrbi za obilje primernih gnezdišč – strmih peščenih brežin. “Zaradi
regulacije pa naše reke izgubljajo naravno rečno dinamiko, nove navpične brežine le redko
nastanejo in breguljke postajajo vse bolj ogrožene. Praktično vse znane kolonije breguljk ob
rekah v Sloveniji so postale popolnoma odvisne od vsakoletnih izvajanj naravovarstvenih akcij s
strani članov DOPPS. Vsakršna podpora in posluh pri izvajanju tovrstnih akcij so dobrodošli, sicer
bodo breguljke na naših rekah izumrle,” je sporočila Urša Gajšek iz DOPPS.
Fotografije: Alen Ploj in Matej Gamser