Ljubitelji živali na severovzhodu države že pomagajo dvoživkam
Toplejše letošnje zimsko in pomladno vreme ter občasni dež so prebudili dvoživke in te se že selijo iz zimskih prezimovališč na mesta parjenja, večinoma tekoče in stoječe vode. Pri tem morajo prečkati zanj smrtno nevarno cesto, kjer jih zlasti nevestni vozniki, pogosto namerno, povozijo do smrti. Zato ne preseneča, da pogosto vidimo grozovite podobe povoženih dvoživk, predvsem na tako imenovanih črnih točkah, mestih, kjer te množično prehajajo cesto. Ob tem ljubitelji živali pozivajo in prosijo vas, ki jim ni vseeno kaj se dogaja z nedolžnimi živimi bitji, da se jim pridružijo pri plemeniti akciji prenašanja dvoživk čez cesto. Po znanih podatkih bi v Pomurju nujno potrebovali prostovoljce na pomurskih lokacijah Blaguš, Črešnjevci, Lutverci, Rankovci, Podgrad, Petanjci, Krašči, Rihtarovci… kjer je v prejšnjih sezonah ogromno dvoživk bilo povoženih. Prav tako aktivisti reševanja dvoživk prosijo vse državljane, ki poznajo še več mest, kjer na voziščih končajo množice dvoživk, da nemudoma sporočijo organizatorjem akcij reševanja – prenašanja žabic čez cesto.
In tudi v letošnjem letu, so aktivnosti selitev dvoživk začeli tudi v javnem zavodu Krajinski park Goričko. Kot nam je povedal predstavnik zavoda Gregor Domanjko, so že izvedli nekaj akcij, sedaj, ko se je vreme spet nekoliko ohladilo, pa so se aktivnosti umirile, a so vseskozi na preži in bodo hitro skušali pomagati vsaki dvoživki. Sodelavci iz omenjenega zavoda in javni delavci občin Cankova in Rogašovci, so na desni strani Ledavskega jezera že postavili varovalne ograje, ki bodo dvoživkam (žabe krastače, pupki) preprečile prečkanje ceste, kjer bi jih povozili ljudje v avtomobilih. Naravovarstveniki bodo ob mraku in do srede noči zbrane dvoživke ob varovalni ograji pobrali in prenesli na drugo stran ceste, kjer bodo nadaljevale pešpot do vode in v svojo zibelko odložile mrest za nadaljevanje potomstva.
Dvoživke so med najbolj ogroženimi živalskimi skupinami na svetu. V Sloveniji so vse vrste dvoživk zavarovane, saj je njihovo izginjanje škodljivo za delovanje ekosistema na širši ravni in lahko vpliva tudi na zdravje ljudi. V Evropi dvoživkam že namenjajo številne standardizirane ukrepe, kot je obvezna ureditev varnih podhodov za živali ob prometnicah. Tudi v Sloveniji je ponekod že poskrbljeno za varno pot dvoživkam, vendar je še vse preveč črnih točk, kjer so dvoživke žrtev prometa. Zato je tembolj pomembna in častivredna pomoč ljudi, ki dvoživkam v času selitve do mrestišč pomagajo z nameščanjem varovalnih ograj in jih v večernih urah prenašajo preko ceste. Prostovoljci, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v sosednjih državah in na drugih lokacijah v Pomurju v pomladnem času na ta način rešujejo dvoživke. Na Goričkem in sploh v Pomurju, akcija »Pozor, žabe na cesti!« poteka že vrsto let in tudi letos vas ponovno prosimo za sodelovanje in pomoč.
„V Krajinskem parku Goričko že od leta 2003 pomagamo dvoživkam pri varnem prečkanju ceste v času spomladanske selitve iz gozdov do vode, kjer bodo poskrbele za nov zarod. Najbolj črna točka z največ povozi je ob Ledavskem jezeru. Črne točke so tudi ob drugih večjih ali manjših vodah, kot so odseki cest v Kančevcih, ob Bukovniškem jezeru in ob Hodoškem jezeru. Dvoživkam pomagamo tako, da jih pred prečkanjem ceste zaustavimo z varovalnimi mrežami, jih poberemo v vedra in varno prenesemo na drugo stran ceste. Dvoživke s selitvijo pričnejo ob prvem toplem pomladnem dežju, po tem ko zaide sonce. Največ jih do vode hodi do polnoči. Vsak lahko pomaga pri ohranjanju življenj dvoživk na več načinov: v času migracij se ponoči izogibamo vožnji po cestah v bližini mlak in jezer, kjer dvoživke množično prečkajo ceste oz. prilagodimo hitrost vožnje, pridružimo se prostovoljnim akcijam pri prenašanju dvoživk preko ceste, na svojem vrtu ali posestvu poskrbimo za ohranitev obstoječih mlak…“ pravi Kristjan Malačič, ki med drugim koordinira akcijo na območju Krajinskega parka Goričko, kjer so veseli vsakršne pomoči pri varstvu dvoživk in obnovi njihovih habitatov.
„Dvoživke, med njimi je največ navadnih krastač, sekulj in rosnic, bodo v toplejših in bolj vlažnih nočeh začele ali so že začele svojo pot do mokrišč, jezer, mlak, nekdanjih gramoznic, kjer se bodo parile in odložile jajčeca. Na svoji poti morajo prečkati ceste. Z namenom, da preprečimo ali vsaj zmanjšamo množične povoze dvoživk na državni cesti v Brezju in Blagušu, smo prostovoljci, povečini združeni v KD za zaščito naravne in kulturne dediščine Sv. Jurij ob Ščavnici, in Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), prvi marčevski vikend, ob Blaguškem jezeru namestili 900 metrov varovalnih ograj za dvoživke. Ob prvi deževni noči bomo vse žabice, ki so prispele do ograje pobrali in jih prenesli na drugo stran ceste. In tako skoraj vsako noč za tem, ob ugodnih vremenskih razmerah, dokler se selitev do mrestišč ne konča“, pravi Gregor Domajnko iz Krajinskega parka Goričko in iz DOPPS, ki dodaja, da so podobne varovalne ograje, kot pri Blagušu, v preteklih dneh, skupaj z zaposlenimi na Zavoda RS za varstvo narave namestili tudi ob državnih cestah v Podgradu in Lutvercih ter še kje.
Krajinski park Goričko
Največji krajinski park v Republiki Sloveniji je Krajinski park Goričko, kjer na 46.200 ha skušajo (in v večini uspevajo) razvijati blaginjo prebivalcev v sožitju z naravo, ki so nam jo naši predniki uspeli ohraniti v eni najbolj slikovitih kulturnih krajin Slovenije in srednje Evrope. Park povezujejo čez mejo, s parkom Raab v Avstrji in Narodnim parkom Őrség/Porabje na Madžarskem. „Povezujemo se čez mejo v posebej varovanih območjih v Evropi, v omrežje Natura 2000 z avstrijsko Štajersko in madžarskim Őrség/Porabje. Povezujemo se v Zeleno vez Srednje Evrope, ker želimo to kar je narava uspela zadržati pred uničenjem človeka, predati našim vnukom“, ponosno poudarjajo v krajinskem parku Goričko.
Foto: Gregor Domanjko