Vse o štorkljah – Mogoče vam ni znano?

Po letošnji zgodnji vrnitvi štorkelj, v našem mediju objavimo nekaj več podatkov na tematiko štorkelj: V letu 1999 se je na območju Slovenije pričel popis štorkelj in tako je lani bil opravljen že 26. tovrstni popis. Ta se opravi ob koncu junija oz. v začetku julija. Gregor Domanjko iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je povedal, da se je lani izvalilo 673 (predlani: 473) mladičev. Zanimivo je, da je četrt stoletja iz slovenskih gnezd poletelo skupaj 11.107 štorkljinih mladičev. Samo eno gnezdo v Sloveniji je bilo uspešno vseh 25 let. To je gnezdo v Sinji Gorici na Ljubljanskem barju iz katerega je skupaj odletelo kar 75 mladičev, v povprečju 3 na leto. Največje število mladičev naenkrat v gnezdu na območju Slovenije je bilo šest, in sicer leta 2014 v Novi vasi na Blokah. Najbolj nenavadne lokacije gnezd so bile sirena gasilskega doma, nosilec avtocestne table in mobitelova antena. Najbolj severozahodno gnezdo v Sloveniji je bilo na smreki na Bledu, najbolj jugovzhodno pa v Ilirski Bistrici. Življenjska doba bele štorklje je v povprečju 22 let, nekatere pa dočakajo tudi 30 let.
Najprej se vrne moški partner, ki uredi gnezdo. Pravijo, da ob prihodu samice kak teden pozneje, ta s svojim obnašanjem pokaže ali je gnezdo ustrezno. Po dokončni ureditve gnezda, se prične parjenje. Samica znese 3–5 jajc, po navadi 4. Po 31–34 dneh po začetku valjenja se izvalijo mladiči. Ker začne valiti takoj, ko je znesla prvo jajce, se mladiči izvalijo z zamikom in zato so tudi različno stari. V primeru slabega vremena, predvsem deževno in hladno vreme par izvrže iz gnezda mladiče, ki jih ne more prehraniti in ves napor usmerja preživetje tistih mladičev, katerim lahko zagotovita zadostno količino hrane. Mladič, ki poje dnevno do 1,5 kg hrane, zapusti gnezdo po 54–70 dneh. Iz našega območja štorklje odletijo okrog 15. avgusta.

Sicer pa je bela štorklja velika od 95–110 cm visoka črno bela ptica iz redu močvirnikov ima dolg bel vrat. Odrasle ptice imajo dolge rdeče oranžne noge in kljun, medtem ko je kljun mladičev temno obarvan, noge pa rožnate. Štorklje so izjemni jadralci – razpon kril je od 180 do 220 cm in večino svoje selitvene poti prejadrajo z izkoriščanjem toplih vzgonskih vetrov. Štorklja tehta med 2,5 in 4,5 kg. Hrano iščejo v neposredni bližini gnezda, redkeje pa tudi do tri kilometre zračne razdalje od gnezd.
Dodajmo, da v Sloveniji gnezdi tudi 40 do 60 parov črne štorklje. Te se človeka na daleč izogibajo, zato jo tudi redkeje opazimo. Za gnezdenje si izbira odročnejše predele gozdov, predvsem takih, kjer tečejo manjši potoki. Prehranjuje so v plitvih vodah potokov, močvirij, včasih tudi na mokriščih, kjer plenijo predvsem ribe. (F.K.)