Ljutomerski ribiči končno dosegli odstranitev kormoranov, ki jim delajo škodo pri ribjem staležu
Ne le medvedi, volkovi, šakali in druge mesojede zveri, temveč tudi kormorani, ki veljajo za zelo razvpito vrsto, saj veljajo za velikega škodljivca v ribištvu, so se kljub nasprotovanju ljubiteljev ptic, znašli na spisku živali, ki jih je z odstrelom potrebno odstraniti iz naravnega okolja. Ribiška družina Ljutomer je namreč po dolgih letih prizadevanj pri pristojnih institucijah končno le dobila dovoljenje za odstrel določenega števila kormoranov v nekaterih njihovih revirjih. „Ribiška družina Ljutomer je s strani Ministrstva za naravne vire in prostor prejela dovoljenje za odvzem kormoranov z odstrelom med novembrom tekočega leta do 28.2. prihodnje leto. Letno se odstreli 40 kormoranov, od tega: 25 akumulacija Gajševci, 10 porečje reke Mure od AC med naseljema Vučja vas – Gibina in 5 na območju vodotoka Ščavnica od akumulacije Gajševci do izliva v reko Muro. Dovoljenje je izdano za določen čas, in sicer do 31.3. 2030,“ je povedal Bogdan Vrbnjak, predsednik RD Ljutomer.
Odvzem kormoranov z odstrelom je dovoljen upravljalcem lovišč, katera lovišča se nahajajo na zgoraj navedenih odsekih (LD Mala Nedelja, LD Križevci, LD Ljutomer in LPN Fazan Beltinci). Od novembra 2025 do 28.2.2026 bodo lovi izvajani na območju akumulacije Gajševci, na porečju reke Mure AC Vučja vas – Gibina in ob vodotoku Ščavnica od akumulacije Gajševci do izliva v reko Muro. „Ribiči in lovci se zahvaljujemo za razumevanje in strpnost pri izvajanju odvzema kormoranov. Moramo namreč vedeti, da ptica kormoran, ki še 30 let nazaj ni bila prisotna v naših vodah, v dobrih zadnjih 20 letih pa se je njihovo število iz leta v leto povečevalo in že nekaj let je njihovo število v Gajševskem jezeru med 200 in 400 kormoranov, v Ščavnici kamor prileti z območja reke Mure in reke Drave med 50 in 100 in v porečju reke Mure na našem območju med 250 in 300 kormorani, je pa to število občasno še večje saj prihajajo jate teh ptic iz Avstrije, Hrvaške in Madžarske, saj se je tam na območju Balatona že začel odstrel ter tudi z območja reke Drave,“ razlaga predsednik ljutomerskih ribičev Vrbnjak.
Dodal je, da se kormoran hrani pretežno z ribami in lahko poje dnevno tudi več kot 1 kg rib in z tem nam seveda dela ogromno škodo na tamkajšnjem ribjem fondu. „Zato smo zelo zadovoljni, da nam je pristojno ministrstvo le prisluhnilo in nam izdalo dovoljenje za odvzem določenega števila kormoranov. S tem kormoran seveda ne bo pregnan z naših vod, saj se tudi ribiči zavedamo, da mora biti neko ravnovesje v naravi med pticami, je pa bilo zadnje čase opaženo, da je kormoran izpodrival in prevladal nad domačimi avtohtonimi pticami, ki tukaj na tem območju živijo in gnezdijo že desetletja. Dovoljenje za odvzem je zato pomemben korak k uravnavanju populacije in zaščiti ribjega fonda ter lokalnega ekosistema.“ Predsednik RD Ljutomer Bogdan Vrbnjak je ponovil, da cilj odstrela ni iztrebiti kormoranov, temveč vzpostaviti naravno ravnovesje v Prlekiji.
Tako se torej, podobno kot praktično vsako zimo, tudi letos nadaljuje »vojna« med slovenskimi ribiči in društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Ribiška zveza Slovenije in Zavod za ribištvo Slovenije ter tudi lokalna ribiška društva, namreč državo nenehno opozarjajo na nezadostne ukrepe pri varovanju slovenskih avtohtonih vrst rib pred kormorani. Izrazito povečano število prezimujočih kormoranov po letu 1993 je stanje ribjih populacij, zlasti lipan, podust, menek, platnica, sulec, blistavec, pohra, pegunica, grba, soška postrv, mazenica in primorska belica, v nekaterih vodah pripeljalo na rob katastrofe. Prejšnji predlagani načrt zaščite, dovoljenje za plašenje kormoranov, ki ga je agencija za okolje izdala v minulih letih, niso zagotavlja zaščite ogroženih ribjih populacij, opozarjajo ribiči. Ob tem je dovoljenje bilo izdano mnogo prepozno, sredi sezone prezimovanja kormoranov, in ni zagotavljalo zaščite ogroženih ribjih vrst. Tako so omenjene ptice zmanjšale populacije ogroženih vrst rib za od 80 do 95 odstotkov… Povsem drugačnega mnenja so v DOPPS, kjer ne pristajajo na uvajanje enostranskih ukrepov plašenja in streljanja kormoranov in opozarjajo, da se „odločbe za odstrel izdajajo nelegalno, argumentacija je enostranska z izkrivljenimi resnicami, plašenje in odstrel pa bosta imela močne negativne posledice na paleto nedolžnih vrst vodnih ptic, ki v času zimovanja v Sloveniji nimajo drugih zatočišč. Zaradi enostranskega pristopa pri upravljanju z ribami v celinskih vodah nam je v Sloveniji povsem spodletelo pri zagotavljanju načel trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti…“
Ribiči pa vseskozi vztrajajo pri svojih izračunih, ob tem je Bogdan Vrbnjak, predsednik RD Ljutomer prepričani, da sta Prlekija in Prekmurje postala nekakšen rezervat za kormorane, ki delajo veliko škodo zahtevano ukrepanje je več kot upravičeno. V omenjeni ribiški družini so izračunali, da na Gajševskem jezeru in drugih njihovih ribolovnih revirjih to zimo prezimuje od 500 do 700 kormoranov. Izračunali so tudi, da če vsak kormoran poje najmanj pol kilograma rib na dan, torej to pomeni vsaj 300 kg rib na dan in če seštejemo to s 120 dnevi, koliko živijo tukaj, pridemo do neverjetne številke več kot 36.000 kg rib. „In če to preračunamo v denar, to pomeni najmanj 250.000 evrov škode.“ so izračunali prleški ribiči. Zato so veseli, da so dosegli odvzem nekaj „teh požeruhov“, ki imajo močen vplivom na ribje vrste v celinskih vodah. In tukaj veliko škodo utrpijo vse ribiške družine ob reki Muri, to so RD Murska Sobota, RD Lendava, RD Radgona in RD Paloma Sladki Vrh, kjer imajo podobne težave s kormorani, najhuje pa je očitno na območju RD Ljutomer.
