Neurejene zakonodaja in tudi malomarnost odgovornih preko divjadi in tudi ptic povzročajo kmetovalcem nemalo sivih las

Če Alfred Hitchcock pred dobrimi 44 leti ne bi umrl, bi občasno lahko tudi v Sloveniji posnel novo, sicer nekoliko milejšo srhljivko s ptiči, z vranami, ki so tudi v preteklosti, zlasti v snežnem zimskem času, zaradi pomanjkanja hrane, uničevale rastlinjake, avtomobile, celo grobove ipd. V zadnjih letih pa ni redkost, da so vrane, za katere mnogi trdijo, kako so najbolj inteligentne in iznajdljive ptice, drugi pa jih imajo bolj za leteče podgane, začele napadati tudi ljudi, zlasti na območjih kjer zaradi lastnega naraščaja postanejo še bolj zaščitniške. Res je sicer, da gre za posamezni in redke napade, a čeprav naj ne bi bilo hudo, nikomur ni luštno če te vrana mimogrede kljune v glavo, kot nam je pred časom, ko jo je napadla vrana, povedala starejša prebivalka Murske Sobote, ki najraje sprehaja prav tam, kjer naj bi se pojavili „napadi letečih podgan“. Pove sicer, da se sama o agresiji vran na lastni koži ni prepričala in tudi videla ni, da bi kogarkoli napadle oz. skljuvale. Naša sogovornica je slišala za napadalne vrane tudi na Slovenski ulici, torej v središču prekmurske prestolnice, ki da ustrahujejo ljudi, nekateri pa naj bi „trdoto kljuna občutili na svoji glavi“. Vseeno pa vrane, po naših podatkih zlasti obiskovalcem mestnega parka v Murski Soboti že lep čas najedajo živce.

Še bolj, podobno kot divji prašiči in jelenjad, ki uničujejo kmetijske pridelke v poletnem in jesenskem času, vrane povzročajo ogromno preglavic tudi kmetovalcem letos pa so nekoga tudi napadle. In enemu izmed njih so vrane prišle čez glavo, saj so mu uničile posejano koruzo, odgovorni pa se na njegove „klice na pomoč“ niso odzivali. Zato se je obrnil na sodišče, kamor je tožil državo in uspel dobiti oškodnino. Sodišče se namreč je oprlo na podatek, da tožnik ni vedel, da ptiči na območju njegove njive povzročajo škodo. Zato Državno odvetništvo ne izključuje spremembe zakonodaje. V začetku novembra je namreč odvetnik Jože Korpič z Goričkega, ki se pogosto bori na strani kmetovalcev, v boju proti lovcem in državi, zaradi škode po divjadi v Prekmurju, zastopal kmeta iz Moškanjcev na Ptujskem polju, Okrajnem sodišču Ptuj dosegel, da mora država njegovi stranki plačati 6.900 evrov, ker so mu poljske vrane lani spomladi uničile pet hektarjev velik posevek koruze.

Odvetnik Korpič je uspel prepričati sodišče, da kmetovalcu ni bilo treba zaščititi njive s strašili in podobnimi odganjali ptic, ker ni razpolagal s podatkom, da je na območju, kjer kmetuje, v obdobju zadnjih treh let prišlo do dveh podobnih škodnih primerov. Ob tem je jasno, da tako inteligentne ptice, kot so poljske vrane nobeno strašilo ne more odgnati. Po besedah odvetnika Korpiča, če „je obstajala nevarnost povzročitve škode, bi ga moral upravljavec lovišča ali kdo drug na tistem območju obvestiti, da se to lahko zgodi, in mu hkrati predlagati način zaščite in priskrbeti odganjala.“ Ob tem naš sogovornik, odvetnik Jože Korpič iz sodbe ptujskega sodišča povzema: „Tudi sicer se površina petih hektarjev ne da varovati proti poljskim vranam. Ker je torej škodo povzročila ta vrsta vran, ki je zavarovana prosto živeča žival, je podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke, to je države.“

Njegovemu varovancu tako država oz. državno odvetništvo ni moglo očitati, da je ravnal kot slab gospodar, ker posevka ni zavaroval. Državno odvetništvo, ki je zastopalo država, se je na sodišču sklicevala na pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju. Po pravilniku je nastanek škode objektivno pričakovan, če je znano, da je v neposredni okolici premoženja, ki je enaka življenjskemu prostoru zavarovane živali, v obdobju zadnjih treh let že najmanj dvakrat prišlo do škodnega dogodka, kot je podrobnosti iz pravilnika navedel advokat. A je sodišče ocenilo, da je v pravilniku nejasno zapisano, komu sploh „naj bi bilo znano dejstvo obstoja prehodnih škodnih dogodkov. Zakonodaja naj torej podrobneje določi, kako naj oškodovanec varuje premoženje in s katerimi ukrepi za posamezne živalske vrste posebej.“

Da je šlo za nepričakovan dogodek oziroma da kmetovalec ni mogel pričakovati, da bodo vrane uničile njegov pridelek, zato mu tudi ni bilo treba izvesti ukrepov, s katerimi bi zaščitil spomladi posejano njivo, je v svojem mnenju za sodišče zapisal cenilec iz Zavoda RS za gozdove, enota Maribor, sodišče pa se je torej v sodbi oprlo prav na to mnenje. Državno odvetništvo, ki je na prvostopenjskem sodišču branilo interese države, seveda ni zadovoljno s sodbo prvostopenjskega sodišča, ki še ni pravnomočna. Kot so na državnem odvetništvu povedali za Vestnik.si, oni ne morejo komentirati odprtih sodnih postopkov, saj bi to lahko vplivalo na potek sodnega procesa. Najbrž setorej nameravajo pritožiti na prvostopenjsko sodbo. Morebiti pa lahko Državno odvetništvo, na podlagi odločitve sodišča predlagalo spremembe pravilnika o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju ter drugih zakonskih in podzakonskih aktov.

Bo ptujska sodba postal precedenčna sodna praksa?

Soboški odvetnik Jože Korpič je seveda več kot zadovoljen z dobljeno sodbo na prvi stopnji, zato že razmišlja korak naprej. Če je na sodišču obstajalo stališče cenilca, da je šlo za nepričakovani dogodek, in se dokazuje, da kmetovalec ni mogel ubraniti svoje njive z odvračali, kaj to pomeni za urbana območja, kjer so se prav tako naselile vrane? Se sprašuje odvetnik, ki ima v mislih prej omenjeni murskosoboški park: „Če bo ta sodba postala pravnomočna v korist kmetovalca, bi lahko šlo za precedenčni primer v sodni praksi, kar bi pomenilo, da bi zaradi vran, ki povzročajo škodo, za odpravo škode morala najprej poskrbeti država ali lastniki zemljišč, kot je soboški park, in ne uporabnik te njive ali parka. Preprosto oziroma laično povedano, ali naj ljudje ne hodijo v soboški park, ker bi pričakovali, da jih nadlegujejo vrane, ali pa mora lastnik oz. upravljavec parka narediti vse, da bodo park uporabniki lahko uporabljali varno, brez morebitnega kljuvanja in strašenja zlasti otrok in mamic z dojenčki.“